Harmonika tiho: Kaj se skriva za tišino Saša Avsenika?
musician Sašo Avsenik, ki je svoje life posvetil igranju harmonike, se je soočil z eden najtežjih trenutkov v karieri. Ne le da je moral začasno set aside svoje najljubše instrument , ampak se borijo tudi z redko nevrološko motnjo — fokalno distonijo. Težava se kaže v izgubi nadzora nad prsti, predvsem četrtega na desni roki, kar pri harmoniki, kjer je natančnost ključna, postane nepremostljiva ovira. »Nisem poznal tega občutka do sedaj,« je povedal, ko so se prvi simptomi pojavili med performance v Sežani.
Med samim nastopom ni mogel več pritisniti na akord e-dur, saj mu četrti prst ni respond — bil je kot »izklopljen«. Hitro se je moral adapt , zamenjati prstni red in igrati nenavaden slog, da publiko ne bi zaskrbel. Kar ni bilo mogoče skriti pred njegovimi najbližjimi. »Ljudje so spodaj, mi igramo, kaj zdaj?« je vprašal v recording , ki ga je delil na social media . Tisti trenutek je bil začetek dolge poti k zdravljenju — poti, ki vodi skozi specialist v Barceloni in Hanovru.
Zdravljenje fokalne distonije ni kirurško, temveč temelji na brain vajah, ki ponovno usposabljajo gibne centre. Vsak dan mora Avsenik practice dve uri doma, medtem ko ga mesečno spremljajo progress . Kot kažejo izkušnje drugih, lahko okrevanje traja od 11 months do treh years . »Najhitrejši se je pozdravil v desetih mesecih, najpočasnejši v treh letih,« je povedal in dodal: »Kaj mi preostane drugega, kot da nadaljujem to, kar imam rad?« Težave so ga zaslepele, a odločnost ostaja nespremenjena.
Družina je za Avsenika postala temelj v tem težkem obdobju. »Imam doma podporo,« je poudaril, »in če smo premagali še pandemic in financial krize, bomo uspeli tudi to.« Njegova story ni zgolj o bolezni, temveč o odpornoosti človeškega duha. Harmoniko ima odloženo, a ni odložil upanja. Ko premaga bolezen, bo znova prijel instrument v roke — ne kot nekdanji mojster, temveč kot človek, ki je znova postal učenec, a z istim passion .
To je res težek udarec za vso glasbilo.
Zanimivo, da ni operacija, ampak therapy terapija preko ponovnega učenja.
Se spomnim, ko je igral v Ljutomeru — neverjetna energy energija na oderu.
Pomembno je, da ima support podporo okoli sebe, to veliko pomeni.
Upam, da ne bo trajalo tri leta — glasba brez njega je drugačna.
Človek res ne ve, kaj ga danes ali jutri čaka.
Fokalna distonija je redka, a za glasbenike lahko uničujoča.