Pogovori visijo v zraku, na obzorju spet vojna
V Teheranu že predvajajo propagandne posnetke domestic drones , ki naj bi bili »nočna mora naših sovražnikov«. Grozilo je, da bodo kmalu znova v zraku. Toda tik pred iztekom 14-dnevne ceasefire med Iranom, ZDA in Izraelom se zdi, da pogajanja ne bodo nadaljevana. Glavni razlog? Ameriška blockade iranskih pristanišč, ki jo islamska republika še naprej označuje za popolnoma nesprejemljivo.
V Pakistanu so v torek čakali na final decision iz Teherana. Če bi Iran sprejel vabilo k pogajanjem, bi se ameriški podpredsednik J. D. Vance odpravil v Islamabad. A iranska delegacija ni odpotovala, saj so pogojevali odpravo blokade. Trump je zavrnil, s tem pa izpostavljen diplomatic deadlock . Medtem military buildup v regiji naprej teče, cene nafte pa rapidly rise .
Iran je sprožil tudi blokado Hormuške ožine, ključne točke za svetovno oskrbo z nafto. Skoraj 700 ladij ostaja ujetih, med njimi okoli 200 tankerjev. Kitajski voditelj Xi Jinping je zahteval odprtje ožine, Trump pa zaseženo ladjo iz Kitajske označil kot »darilo Kitajske«, s čimer je povečal international tension . Iranci so v odgovor začeli target ships , vključno z dvema indijskima tankerjema.
Ključni iranski pogajalec, predsednik parlamenta Mohamad Bager Galibaf, je jasno sporočil: če pride do novih napadov, bo iranska vojska uporabila »nove adute«. To ni zgolj grožnja – Iran ima s kontrolami nad ožino močan bargaining chip . A tudi ZDA imajo s naval blockade svoj pritisk. Problem je v tem, da se pritiski zdiplomacija ne morejo resolve crisis v enem dnevu, še posebej ne tiste, ki zahteva dogovor o jedrskem programu.
Analitiki opozarjajo: kljub economic pressure in poročilom o lakoti med milijoni Ircev, Iran ne bo hitro popustil. Zgodovija kaže, da so takšni sporazumi – kot je bil tisti iz leta 2015 – rezultat letnega diplomatic effort . Trenutno pa imajo obe strani višjo stake : na kocki ni le jedrski program, temveč stabilnost celotnega Bližnjega vzhoda in svetovni energy supply .
Če cene nafte keep rising šele naraščajo, bo to vplivalo na vse – od goriva do hrane. Kdo nazadnje plača račun? Mi, navadni državljani.
Trump vedno govori o strong position močni poziciji, a blokada ustvarja še več kaosa. Kako naj se dogovorimo, če vsak dan dodamo novo oviro?
»Nočna mora sovražnikov« – res dramatično. Zakaj vedno morajo biti drones brepilotniki toliko bolj grozni kot topovi?
Iran ima res močan leverage vzvod prek ožine. Petina svetovne nafte? To ni nekaj, kar lahko ZDA preprosto prezrejo.
Peking zahteva odprtje ožine. Vidite, tudi Kitajci niso več tiho. Globalni vpliv tega konflikta je ogromen.
Ali res verjamemo, da bo Trump pomislil na long-term peace dolgoročni mir, ko ima volitve na vratih? Vse kaže, da gre le za politiko videza.
Kako je mogoče, da ena ožina lahko disrupt supply prekine oskrbo za pol sveta? To kaže, kako ranljiv je naš sistem.