Madžarski zvezdnič: Kako en polet združi cel narod

Ko je raketa Falcon 9 ignite zavrela svoje motorje in skyward začela vzpenjati proti nebu, je celoten Madžarski narod zadržal breath dih. Let lani ni bil zgolj scientific znanstveni preboj – bil je national nacionalni trenutek, ki je združil milijone. Tibor Kapu, strojni inženir in sedanji simbol novega zlatoreza madžarskega vesoljskega raziskovanja, je z misijo Axiom 4 postal tretji citizen državljan svoje dežele, ki je dosegel vesolje. Po 45 letih dolge premor je ta polet postal simbol zrelosti in mednarodne uveljavitev.

Med svojimi 18 dnevi na Mednarodni vesoljski postaji je Kapu izvajal experiment poskuse v sodelovanju z madžarskimi institution institucijami in podjetji – del rezultatov bo vplival na razvoj tehnologij za future prihodnje misije. V posadki je bil specialist, sodeloval z ameriško poveljnico Peggy Whitson, pilotom iz Indije in kolegom iz Poljske. »Imel sem privilegij leteti v tako pisiči posadki,« je poudaril, »kar kaže na pomembnost cooperation sodelovanja čez meje.« Ta etos ni nov: že leta 1946 je Zoltán Bay z lunarnim radarjem postavil Madžarsko na zemljevid vesoljske znanosti.

Preden je postal astronaut astronavt, je Kapu delal v farmaciji, logistiki in razvoju baterij za hybrid hibridna vozila. Pot iz inženirja v vesoljca je trajala tri leta intenzivnega usposabljanja – od survival preživetja v divjini do letenja v fighter lovskih letalih. »Prijavilo se je 247 kandidatov,« je povedal, »izbrali pa so štiri.« Sedaj, med obiskom v Sloveniji, deli svojo experience izkušnjo s študenti, ki bodo morda sami design oblikovali prihodnje vesoljske naprave. Na fakulteti za strojništvo je celo operate upravljal s roverjem – simboličen trenutek prenosa znanja.

Kapu ni edini, ki je prišel v Slovenijo – s seboj je prinesel tudi rezervnega astronavta Gyulo Cserényija, ki poudarja: »Mednarodno sodelovanje je temelj napredka.« Slovenija, čeprav še brez lastnega vesoljskega programa, ima močno academic akademsko podlago. »Vesolje ni več daleč,« pravi Tanja Permozer iz Slovenske vesoljske pisarne, »je tukaj in zdaj.« Profesor Miha Brojan dodaja, da je vesoljsko engineering inženirstvo kraljevska disciplina – izziv za najboljše med najboljšimi.