Število nedovoljenih prehodov meje narašča

Na slovenski meji z Hrvaško so policisti v zadnjem vikendu ustavili skupino migrantskih državljanov, med katerimi je bilo 30 citizens državljanov Sudana, deset Gane in enega iz Nigerije. Vsi so bili ujeti pri nedovoljenih prehodih meje na območju Preloke, Zilj in Paunovičev. Incident poudarja naraščajočo obremenjenost mejnih območij, kjer se lokalne varnostne sile soočajo z novimi izzivi pri upravljanju z migration flow migracijskim tokom.

Kot kažejo najnovejši podatki policije, je število obravnavanih illegal crossings nedovoljenih prehodov v prvih treh mesecih leta 2026 doseglo 5921 – kar je 40 odstotkov več kot v istem obdobju lanskega leta, ko jih je bilo 3576. Večina teh primerov se nanaša na državljane Afganistana, Egipta in Bangladeša, kar kaže na stalne migracijske smeri iz južne in jugovzhodne Azije ter severne Afrike. Povečanje je tako količinsko kot geografsko koncentrirano.

Najbolj obremenjena območja ostajajo meje pod uradom novomeške policijske uprave, kjer je bilo v tem obdobju obravnavanih kar 4434 primerov – skoraj 75 odstotkov vseh prehodov. Tudi Koprsk in ljubljanska uprava beležita znatno rast, s 620 in 392 primeri, medtem ko so manjše uprave, kot je Murska Sobota, v primerjavi manj prizadete. Ta porazdelitev odbija geografsko realnost – večina migrantov poskuša v Evropo vstopiti skozi Zahodni Balkan.

Kar zadeva prošnje za mednarodno zaščito, je do konca februarja 5336 tujcev napovedalo intention namero za vložitev, kar je prav tako za 40 odstotkov več kot lani. A dejansko je bilo vloženih le 461 prošenj, kar je za skoraj polovico manj kot v enakem obdobju leta 2025. Ta diskrepanca kaže na zapletenost procesa ali taktične odločitve strani. Odziv institucij mora biti hitrejši, da se izogne zamudam in pravni negotovosti.

Dogodki na meji so del širšega evropskega trenda, kjer več držav beleži porast border incidents mejnih incidentov in izzivov pri upravljanju migracij. Slovenija, kot manjša država na evropski meji, doživlja posledice geopolitičnih premikov, vojn in gospodarskih kriz v izhodiščnih regijah. Javni pritisk na varnostne organe narašča, medtem ko politiki iščejo trajnostne rešitve, ki bi bile hkrati varne in humanitarne.