Napetost po volilnem dnevu
Po volilnem dnevu se je v Sloveniji razvila political tension , ki sega globlje od preprostega preštevanja glasov. Kljub trditvam o morebitnem invalidation volitev ni realističnih pravnih poti za ponovitev, saj so vse ugotovitve o napakah pri glasovanju iz tujine padle ob sočasnem pressure strank, ki iščejo dodatne seats za nestabilno koalicijo. Tudi če bi bile ponovne volitve izvedene, bi verjetno prinesle podobne results .
Ključno je, da državni aparat ostaja delujoč, ne glede na to, ali bo nova vlada left-wing , sredinska ali far-right . Ljudje morajo imeti dostop do public services , brez katerih bi Slovenija ogrozila svoj položaj v EU. Članstvo, ki smo ga pridobili leta 2004, je pomenilo tudi legal update po evropskih standardih – kar mora ostati temelj tudi prihodnjih policy decisions .
Zdaj ima Gibanje Svoboda največ elected representatives , vendar je vodstvo Državnega zbora podeljeno vodji najmanj uspešne stranke – Resnici, ki prej ni bila parlamentarna. To odstopanje od očitnega fair play izziva zaupanje javnosti. Vodja poslanske skupine Stevanović trdi, da bo deloval kot prvi med enakimi, vendar se že pojavljajo pomisleki glede populism in ideološkega navijanja s skrajno desnim spektrom.
Odprt ostaja tudi vprašanje, kdo bo dobil mandate za sestavo vlade. Predsednica Republike ima po ustavi ključno vlogo, a je jasno naklonjena Robertu Golobu. Kljub temu ni izključeno, da bi lahko prišlo do ideological shift v smeri, ki bi ponovno prinesla Janševo usmeritev. Vendar večina ljudi želi stabilnosti in se boji social division ter restriktivnih government measures .
Kljub vsemu obstaja possibility , da se koalicija okoli Goloba še vedno oblikuje – čeprav je to za mnoge videti kot mission impossible . Pomisleki so še posebej močni glede tega, ali bodo Demokrati in Resnica zavrnili alliance z SDS. Če ne, bomo morda živeli v času, ko bodo na oblasti tiste s programom, ki vključuje repression , nadzor in fear – to pa večina državljanov jasno zavrača.
Če že imamo najuspešnejšo stranko, zakaj ne dobi vodstva v DZ? To ni fair play pošten igralski red, to je politična manipulacija.
Vsaka dodatna volitev bi bila ogromen financial burden finančni breme za državni proračun – to ne gre ignorirati.
Zanimivo, kako se public trust zaupanje v institucije topi, ko se odločitve sprejemajo proti očitnim rezultatom.
Ne morem verjeti, da še vedno razmišljamo o far-right government vladi skrajne desnice. Imamo že dovolj primerov iz sosednjih držav.
Kdo dejansko dobi, če se vsi sprenevedamo? Samo sistem trpi, ljudje pa plačujejo ceno.
Ali res želimo vrniti čase, ko je bilo media control nadzorstvo nad mediji norma in ne opomba?