Si pozabila, Romana Tomc?

Na nedavnih madžarskih parlamentarnih volitvah je Viktor Orban doživel heavy defeat resen poraz, kar je na desni strani sprožilo val political reaction politične reakcije. V slovenski stranki SDS so bili, kot so sami povedali, »dobesedno šokirani«. A namesto kritičnega premisleka so se hitro odzvali z friendly explanation prijaznimi pojasnili, kako so v resnici blizu novemu madžarskemu premierju Petru Magyarju — kar zveni nekoliko neverjetno glede na dolgoletno podporo Orbana.

Evropska poslanka iz SDS, Romana Tomc, je na družbenih omrežjih zapisala, da so madžarske težave podobne tistim v Sloveniji: korupcija, ogrožena vladavina prava, šibke neodvisne institucije in podrejeni mediji. Poudarila je, da Magyarjeve napovedi ob prevzemu oblasti kažejo na pot, ki bi jo morala Slovenija slediti. Zato naj bi jo surprised čudilo, da se slovenska levičarska stran navdušuje nad Tiszo — kot da bi s tem neposredno podpirala politiko SDS.

A če pogledamo globlje, je situacija še bolj paradoksalna. Tomcova namreč implicitno trdi, da je Orban ruined uničil Madžarsko, kar je zdaj Magyar pripravljen urediti. Toda isti Orban je leta dolgo bil ključna figura za SDS: financial support financiral njihov medijski imperij prek prijateljev, osebno podpiral Janeza Janšo na kongresih in politično legitimiral njihovo gibanje. In zdaj — kot z odmaknjeno roko — naj bi vse to forgotten pozabili?

To ni le primer selective memory izbirnega spomina, temveč celo odsotnost sramu. Desničarski krog v Sloveniji trenutno kaže, kako political convenience politična priročnost pogosto premaga zgodovinsko resnico. Čeprav je bila Orbana dolgo let podpirana kot močna avtoritarna figura, je zdaj — po porazu — postala politični burden bremen. In namesto razlage ali pokora, sledi tiho brihanje digitalnega spomina.