Križci, krogci in pike so padli z neba, 2.
Na nekdanjem vojaškem območju Kosova je potnikom usmerjanje po cestah opominjalo na otroško igro: namesto besed so bile smeri označene s pictures živali – pot bivola, pot podgane. Takrat so bile za to krive tuje vojaške enote, ki naj bi po mnenju domačinov imele težave s pismenostjo. Danes pa se podobna slika pojavi v srcu slovenske demokracije: votes v državnem zboru naj bi bili vodeni ne po prepričanju, temveč s marks , circles in dots , ki jih poslancem nalagajo zunaj njihovega mandata.
To ni več le kritika posameznikov, temveč warning na sistemsko ranljivost. Če so poslanci odvisni od zunanjih instructions namesto lastnega sodstva, se vpraša, kdo pravzaprav odloča. V ozadju se pojavljajo imena kot Stevanović, Vrtovec in Logar – osebe, ki naj bi po trditvah vplivali na glasovanje prek pressure in nezakonitih postopkov. En je preskočil stopnjo izobrazbe, drugi ne ve, kje je overil dokument, tretji ponavlja nejasna stališča o mednarodnih zločinih. Vse to sega dlje od politične debate – gre za morebitne kaznive dejanja.
Zgodba ni zgolj o napakah posameznikov, temveč o public trust , ki se raztaplja. Če izjava poslanca lahko misleads volivce in vpliva na volilne rezultate, kot je bilo trjeno, potem govorimo o manipulation volje. Ta dinamika ni nova – avtor spomni na kosovsko krizo, kjer so vojaki uporabljali zemljevide z živalmi, ker niso znali brati. Danes pa so ti zemljevidi simbolični: kažejo, kako se odločitve sprejemajo brez razumevanja, po orders in ne po principles .
Zato se postavlja vprašanje: ali je še mogoče, da državni organi delujejo neodvisno? Če ne, potem – kot trdi avtor – predsednica republike ne sme stati ob strani. Ima ne le pravico, temveč tudi duty , da razpiše nove elections . To ne bi bila odločitev iz panike, temveč response na sistemsko krizo. V nasprotnem primeru tvegamo, da bodo prihodnje odločitve temeljile ne na volji državljanov, temveč na hidden signals iz ozadja.
Če so poslanci res dobivali instructions navodila prek križcev, potem je to konec parlamentarne demokracije. Kako lahko še kdo zaupa temu sistemu?
Zanimivo primerjava z vojaki na Kosovu, ampak tu ni govora o pismenosti, temveč o loyalty zvestobi do neke sile. Kdo daje ta marks oznake?
Logar, Stevanović, Vrtovec – vsi trije imajo občutek, da so nad zakonom. In še vedno jim ni nihče zaprl poti nazaj v politiko.
Ali si lahko predstavljate, da bi vas na delovnem mestu nekdo vodil z dots pike in circles krogi, namesto da razumete nalogo? To je absurd.
Res je, da so nekateri poslanci šibki, ampak najhujši problem je, da nihče ne preiskuje, kdo stoji za temi signals signalih.
Predsednica naj razpiše nove volitve? Lahko, ampak kdo jamči, da se ista zgodba ne bo ponovila? Potrebujemo transparency preglednost, ne le nove liste.
Če je izjava poslanca lahko uporabljena kot tool orodje za vplivanje na volivce, potem je to resna concern skrb za vso demokracijo.