1639 smrti v enem letu: kako vojna prikriva represijo v Iranu
authorities v Iranu so lani usmrtele najmanj 1639 ljudi – največ od leta 1989, poročajo organizations Iran Human Rights in Ensemble Contre la Peine de Mort. Številka, ki odseva ne le pravno brutalnost režima, temveč tudi njegovo strategijo: izkoriščanje geopolitičnega tension za zatiranje domačih glasov. Med usmrčenimi je bilo kar 48 žensk, kar nakazuje, kako širok je krug tarč. Vzpon oziroma porast za 68 odstotkov v primerjavi z letom 2024 ni naključje – je sistematičen odziv na notranji odpor in zunanji pritisk.
Vojaški conflict med ZDA, Izraelom in Iranom ni oviral smrtnih kazni – nasprotno, jih je pospešil. Poročila kažejo, da režim obtožbe o espionage in sodelovanju z zahodom uporablja kot tool za likvidacijo političnih nasprotnikov. Z obešanjem ali usmrtitvijo se ne kaznuje le kriminal, temveč tudi svobodno thought . Tako postaja smrtne kazen ne le pravosodni akt, temveč instrument strahovanja celotnega prebivalstva, ki si želi demokratičnih reforms po 46 letih teokratske avtokracije.
Medtem ko svet opozarja na naraščajočo represijo, slovenska foreign politika molči – ali še huje, po mnenju avtorja, deluje kot tiha podpornica režima. Namesto jasne obsodbe ali vsaj etičnega stališča, naj bi ministrska ura pokazala zgolj confusion in nezmožnost razločevanja med demokracijo in diktaturo. Takšna impotentnost ni le sramotna, temveč aktivno škoduje ugledu Slovenije, ki naj bi bila del evropskega prostora vrednot. support režimu, ki finančno in ideološko podpira radikalizem, je po mnenju avtorja popolnoma nesprejemljiva.
Poročilo opozarja: če bo iranski režim preživel sedanjo krizo, bo verjetno še bolj intenzivno uporabljal smrtne kazni kot sredstvo represije. To ni le iranski problem – je izziv za mednarodno skupnost. In posebej za države, kot je Slovenija, ki naj bi bile zavezanke democracy . Molčeči odziv ni nevtralnost – je strinjanje. Sprememba je nujna, če želimo, da naše glasove ne zatiskajo le v Teheranu, temveč tudi v Ljubljani. Pluralizem v medijih in politiki ni luksuz – je osnova svobode.
Res je težko verjeti, da nekdo v tej državi še vedno podpira take režime. Kaj pa je z morality moralo?
Številka 1639 je grozljiva, ampak zakaj o tem v media medijih skoraj nič ne slišimo?
Slovenska zunanja politika res naredi vtis, kot da bi bila izven stika z resničnostjo.
Zanimivo, kako vojna vedno pospeši tudi notranje zatiranje. Kot da je kaos priročen kritje.
Če že ne moremo vplivati na Iran, lahko vsaj jasno povejmo, kaj mislimo. Molčanje je sodelovanje.
Demokracija se ne vzpostavi s samimi donations donacijami, ampak s konstantnim pritiskom na oblasti.