Pred vstopom v vlado notranja napetost v Resni.ci in Demokratih?

Sedem dni po tem, ko je Zoran Stevanović z zmago na Državnem zboru zabil klin med Resnico in njen glavni idejni cilj, so se prvič pojavile public trust javne razpoke v vrstah gibanja. Na Facebooku ga je javno kritizirala Sabina Senčar, nekdanja predsedniška kandidatka in ključna figura stranke: »Tvoji volivci niso neumni, jih ni za underestimate podcenjevati. Objava podpore bodočemu mandatarju namesto vstopa v koalicijo je vsebinsko enakovredna prodaji glasu. Stranka ni edina oseba – Resnica je movement gibanje, zgrajeno na skupnih vrednotah.« Stevanović se do sedaj ni javno odzval, a njena opomba odmeva.

Tudi med Demokrati naj bi rasel internal pressure notranji pritisk. Generalni sekretar Svobode Matej Grah je ogorčen nad tem, da Anže Logar ni poklical predsednika Goloba ali Boštjančiča: »Raje govori o delitvi funkcij kot o vsebini.« Njegova strankarska kolegica Sara Žibrat dodaja: »Vemo, da je Janša satelit, a v Svobodi ne bomo pustili ljudi na cedilu. Ljudje si ne zaslužijo prevarantov.« Napetosti kažejo, da je zaupanje v Logarjevo strategijo razdeljeno tudi znotraj njegove lastne frakcije.

V ozadju pa Svoboda ni odnehalo z nagovarjanjem. Neuradno je bilo pripravljeno celo odreči ministrstvo za zdravje Demokratom, da bi ohranili coalition koalicijo naprej levo. A nekateri poslanci Demokratov niso bili celo seznanjeni s 8-stranskim predlogom, kar kaže na pomanjkanje preglednosti. Anže Logar pravi, da njegovi poslanci vsakodnevno prejemajo »nespodobna povabila«, kar nakazuje, da je komunikacija na robu razpada.

Gregor Virant je odločitev primerjal s političnim že videlom iz leta 2011, ko je Državljanska lista vstopila v vlado pod Janšo. »Sprejeli smo edino logično rešitev,« je zapisal. In dodal: če se je SDS kaj naučila, bodo »čisto solidno vozili skupaj«. Medtem je Janez Janša že razglasil, da se začenja »nova slovenska pomlad«, kar ni zgolj metafora – njegova stranka pospešuje legislative process zakonodajni postopek za krčenje ministrstev, da bi si hitreje oblikovala lastno vladno ekipo.

Ključno vprašanje ostaja: ali bodo volivci razumeli te poteze kot political strategy politično strategijo ali kot prevaro? Za Resnico in Demokrate je trenutek resničnega decision odločitve – med obljubami in položaji. In med tem, ko se oblike oblikujejo, je public pressure javni pritisk na rast.