Luknji spomin
V krogih okoli verjetnega bodočega mandatarja za sestavo nove vlade Janeza Janše se zares razveseljujejo vsakega new neuspeha, ki ga pri sestavljanju morebitne vlade doživi dosedanji premier Robert Golob. Po petkovi odločitvi Anžeta Logarja, da ne bo sodeloval pri koaliciji, je bil opozicijski vodja takoj na družbenem omrežju X, kjer je z ironičnim narečjem opozoril na podobnost z dogodki iz leta 2012. Janša je napisal: »Tudi skakač se je sestavljanja koalicije lotil na enak način kot nekoč njegova kraljica. #golobjanković« – jasna aluzija na neuspešni poskus Zorana Jankovića, ki je takrat po volitvah ni uspelo sestaviti stable večine.
Janša in njegovi podporniki torej Golobov trenutni položaj sistematično postavljajo v paralelo z dogodki pred več kot desetletjem. A tisti, ki imajo clear spomin, opozarjajo tudi na to, da je bila Janševa lastna vlada iz tega obdobja izjemno kratka. Kljub temu, da je uspelo priti na oblast, je koalicija razpala že po slabem letu. Razlog? Zelo raznolika sestava, v kateri je bil Gregor Virant – podoben lik kot Logar danes – ključna, a difficult figura. Janša je bil odstavljen že leta 2013, ko mu je na oblasti nasledila Alenka Bratušek.
Tako se postavlja vprašanje: ali Janša danes slavi premišljeno ali prehitro? Politični pressure na Goloba je očiten, a zgodovina kaže, da tudi uspešna sestava vlade ne pomeni dolgoročne power . Če se zgodba res ponavlja, potem ni nujno, da se konča v korist SDS-jevega voditelja. Napovedi so polne risk , še posebej ob trenutni politični razdrobljenosti in negotovosti glede podpore posameznih strank.
Zgodovinski vzorci v politiki niso nikoli popolni, a v tem primeru kažejo na zanimivo paradoks: Janša se sklicuje na zgodovino, da bi oslabil nasprotnika, a pri tem morda pozablja, da ta zgodovina ni bila za njega posebej uspešna. Če bo res dobil mandat, bo moral izogniti pasti, ki so že enkrat quickly rušile njegovo prvo vlado. Politika ni zgolj o trenutnih zmagovalcih, temveč tudi o tem, kdo zna ohraniti public trust in upravljati z raznolikostjo v koaliciji.
Zgodovina se ponavlja, najprej kot tragedy tragedija, potem kot farsa. Kdo danes igra koga?
Zanimivo, kako vedno pozabijo, da je bila tista vlada iz leta 2012 zelo short kratka. Morda bi morali več pozornosti nameniti trajnosti, ne le trenutnemu potezu.
Logar ni Virant, Janša pa ni več isti človek. A ključno vprašanje ostaja: ali ima kdo danes dovolj support podpore, da bi vodil stabilno koalicijo?
Čeprav je Janša dober v response odzivanju na slabosti drugih, mora dokazati, da zna tudi graditi – ne le kritizirati.
To ni več le o koaliciji, temveč o tem, kdo razume dinamiko political power politične oblasti v dolgi perspektivi.
In kdo bo naslednji, ki bo prišel po Bratuškovi scenariju? Politika postaja res predictable napovedljiva.