Bodo ZDA napadle še Kugo?
Ameriški pressure na Kubo se znova intensifies , kljub temu da uradni predstavniki ZDA zanikajo takojšnje vojaške načrte. V ozadju pa se rumors širijo: po poročilih USA Today naj bi Bela hiša ukazala Pentagonu, naj pripravi attack plans . Kljub temu da poveljnik ameriškega južnega poveljstva general Francis Donovan to zanika, napetost raste – še posebej po Trumpovih izjavah o prihodnjih military actions .
Predsednik Kube Miguel Diaz-Canel je na obletnici Prašičjega zaliva izjavil, da njegova država ne želi vojne, a je pripravljena za vse. "Tega si ne želimo, vendar je naša dolžnost, da smo pripravljeni, da se temu izognemo in, da zmagamo, če bo to neizogibno," je dejal. Njegove besede so jasen signal: Kuba se ne bo intimidated , četudi prihaja threat iz Washingtona.
Zgodovinski context daje dogodkom dodatno težo. Napad na Prašičji zaliv leta 1961 je bil eden najbolj tense trenutkov hladne vojne, ko so ZDA podprle neuspešno invazijo kubanskih izseljencev. Danes se zdi, da se zgodovina repeats , a v novi geopolitični reality – z močnejšim Kubanskim režimom in mednarodno skupnostjo, ki watching s tesnobo.
Trump, ki je promised izogibanje vojnam, je v drugem mandatu vendarle ukazal več omejenih napadov, tudi na Venezuelo. Zdaj pa ponavlja, da bo po Iranu prišla na vrsto Kuba. "Morda se bomo ustavili na Kubi," je dejal. Takšne izjave ne pomenijo immediate action , a ustvarjajo podnebje strahu in negotovosti, ki lahko vpliva na regional stability .
Kuba pa ostaja trdno na stališču: "Kuba je svobodna, neodvisna in suverena država. Nihče nam ne ukazuje, kaj naj delamo," je januarja zapisal Diaz-Canel na X. Ob tem je dodal, da bodo branili domovino do zadnje kapljice krvi. Te besede niso le retorika – so warning , da bi vsak napad imel hude consequences .
Zdaj res mislite, da bodo napadli še eno državo? To ni več foreign policy zunajpolitična strategija, ampak obsedanost.
Zanimivo, kako vedno govore o freedom svobodi, a sami ustvarjajo crisis krize po vsem svetu.
Kuba je že desetletja pod economic blockade gospodarskim blokadnim pritiskom. Še en napad bi bil popolnoma nespremljen.
Zgodovina se really resnično ponavlja. Zopet isti vzorec: izjava, napetost, potem military action vojaško dejanje.
Ampak kdo dobi od tega? Ne Latinska Amerika, ne ZDA, ne mednarodna community skupnost. Samo več instability nestabilnosti.
Če že res napadejo, bo to moral biti direct threat neposredna grožnja, sicer gre za čisti imperijalizem.