Slovenci še vedno množično kupujemo kolesa: lani uvoženih skoraj 77.000 novih
Slovensko zanimanje za growth kolesarske mobilnosti se ni zmanjšalo, kljub rahlemu upadu v uvozu običajnih koles. Lani je bilo v Slovenijo uvoženih skoraj 77.000 koles – 62.000 klasičnih in 15.000 električnih. Čeprav je bil uvoz klasičnih koles nižji kot leta 2024, ko jih je prišlo 59.000, ostaja tržišče dinamično. Električna kolesa zasedajo vse večji share trga, ki se približuje petini vseh uvoženih koles – znak jasne tržne trend in spreminjajočega se potrošniškega behavior .
Gospodarski impact tega prehoda je oprijemljiv: ocenjena vrednost uvoženih e-koles je lani dosegla 24 milijonov evrov, pri povprečni price 1.600 evrov na kolo. Klasična kolesa so bila v povprečju cenejša – nekaj manj kot 500 evrov – z vrednostjo uvoza 30 milijonov evrov. Čeprav so električna kolesa še vedno manjši del trga kot v Nemčiji, kjer predstavljajo več kot polovico prodaje, kažejo jasen potential za nadaljnjo rast. Na evropski ravni naj bi promet z e-kolesi do leta 2030 dosegel 30 milijard evrov.
Ključno vlogo pri tem igra tudi državna support . Od junija 2024 finančno spodbujajo nakup mestnih in zložljivih e-koles s subvencijo do 25 odstotkov cene, največ 500 evrov. Za tovorna e-kolesa je subvencija še višja – do 30 odstotkov, največ 1.000 evrov. Borzen je lani izplačal 4,83 milijona evrov za več kot 10.000 koles, letošnji podatki pa kažejo na upočasnitev: do marca so bili odobreni še dodatnih 500.000 evrov, v prvem kvartalu 2025 pa 375.000 evrov za 870 koles – znak, da se demand počasi uravnava.
Sistemi izposoje koles dodatno okrepijo market ugodje. V Ljubljani je sistem Bicikelj imel lani 1,45 milijona izposoj, čeprav nekoliko manj kot predlani zaradi slabega vremena. Več kot 50.000 uporabnikov ima letno naročnino, skupno pa je bilo od zagona 15 milijonov voženj. Podobno uspešen je tudi Nomago Bikes z 275.000 najemov v 19 občinah. Najem električnih koles raste – lani so uporabniki prevozili 1,13 milijona kilometers , kar kaže na naraščajočo zanesljivost in sprejetje tega solution za krajše dnevne poti.
Varnostna slika je mešana: lani je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 1.431 kolesarjev, kar je nekoliko manj kot leta 2024. A število fatal nesreč se je podvojilo – osem kolesarjev je umrlo. Hudo poškodovanih je bilo 239 oseb, lahkih poškodb pa 978. Podatki kažejo, da kljub zmanjšanemu številu nesreč varnost ni avtomatski result večje prisotnosti koles. Potrebne so boljše infrastrukturne measures in usklajena prometna politika, da bi rast kolesarstva tekla z safety .
Zanimivo, da je rast e-koles vidna, a subvencije upočasnjujejo. Mogoče ljudje čakajo nove modele ali so cene še vedno previsoke za average povprečnega domačinstvo.
Dejstvo, da subvencije ne veljajo za gorska e-kolesa, je popolnoma nesmiselno. Kako naj podpiraš kolesarstvo, če izključiš celotno skupino uporabnikov? To je hypocrisy hipokrizija v imenu mestne mobilnosti.
Lani sem kupila e-kolo s subvencijo – prihranila sem 500 evrov. Ampak postopek je bil zelo slow počasen, dokumentacija dolgočasna. Boljše bi bilo, če bi to uredili kot takojšnji popust v trgovini.
15 milijonov voženj v Bicikelju? To je ogromno. A če pogledaš, kje so postaje – samo v centru. Kaj pa ljudje iz suburbs predmestij? Sistem je dober, a omejen.
Če promet z e-kolesi v Evropi raste do 30 milijard, zakaj Slovenija nima lastne proizvodnje? Imamo kakovostne manufacturers proizvajalce, a nihče ne naloži v večjo kapaciteto. Izgubljamo opportunity priložnost.
Osem mrtvih kolesarjev je strahotno. Več koles pomeni več tveganj, če ceste niso prilagojene. Kje je investment naložba v ločena kolesarska pasovišča? To ni samo promet, ampak življenjska vprašanja.