V Anhovem nastaja projekt, ki lahko postane primer dobre prakse za celotno industrijo
V Anhovem se odvija new transformation industrijske cone, ki bi lahko postala model za prihodnost težke industrije v Sloveniji. Projekt Aurora, ki ga vodita Alpacem Cement in Enertron ob sodelovanju arhitekturnega biroja Sadar + Vuga, združuje renewable energy , pametno infrastrukturo in prostorski razvoj. Gre za največjo sončno elektrarno s battery storage v državi – z več kot 25.000 paneli in skupno močjo 20 megavatov. Letna proizvodnja bo znašala približno 20.000 megavatnih ur, kar podjetju zagotavlja več kot 15 odstotkov lastne electricity needs .
Projekt nima le tehničnega pomena, temveč tudi economic impact . Po besedah Simona Kraglja iz Alpacem Cementa zmanjšanje stroška za en evro na tono cementa pomeni milijon evrov letnega prihranka. Ta način vodenja podjetja krepi long-term stability in zmanjšuje odvisnost od nihajočih cen energije. Hkrati prihranimo približno 5.000 ton CO₂ letno – kar je ekvivalent umika 2.000 dizelskih vozil s cest. »Ne postavljamo zgolj elektrarn, temveč gradimo pameten energetski portfelj«, pravi Kragelj, pri čemer napoveduje vključevanje umetne inteligence za optimizacijo porabe glede na dostopnost sončne energije.
Posebnost projekta je tudi v tem, da vse proizvedene elektrike ostane znotraj podjetja – sistem ne obremenjuje public grid , temveč ga celo podpira. »Vse, kar proizvedemo, neposredno porabimo,« razloži Urška Sušnik iz Enertrona. Baterijski hranilnik s kapaciteto 16 MW/32 MWh omogoča stable supply in izkoriščanje cenovnih nihanj. Energijo shranjujemo, ko je presežek, in jo uporabimo, ko je na trgu dražja. »To je lahko best practice za celotno industrijo,« dodaja.
Tudi prostorski vidik je pomemben. Arhitekti Miha Čebulj in Boštjan Vuga poudarjata koncept dvojne rabe – pod sončnimi paneli so možne paša, travniki ali lokalne dejavnosti. Cilj je, da industrija ne izgine, temveč začne coexist z naravo in skupnostjo. Sanacija industrijsko obremenjenih površin poteka z jasnim ciljem nove rabe. »Prostora ne čistiš brez namena, ampak zato, ker veš, kaj bo tam nastalo,« pravita. Načrti vključujejo tudi raziskovalni center, javne površine ob Soči in nove oblike vključevanja lokalne community .
Če res zmanjšajo strošek za en evro na tono, je to ogromno. To je direct impact neposreden vpliv na konkurenčnost.
Konečno vidim industrijo, ki ne govori le o sustainability trajnosti, ampak tudi kaj konkretnega počne. Ni samo PR.
Baterijski hranilnik je ključen. Brez njega obnovljivke don't work ne delujejo stabilno. To je resna investicija v infrastrukturo.
Zanimivo, kako združujejo energijo, prostor in skupnost. Res long-term vision dolgoročni pogled, ne zgolj številke.
Ali bo ta model deloval tudi pri manjših podjetjih? Ali je scalable prenosljiv?
Vesela sem, da območje ne ostaja opuščeno. Zgodba o sinovih, ki bodo gledali new story novo zgodbo mimo ceste, je preprosto lepa.