Po volitvah porazna politika Golobove vlade prihaja na svetlo
Po volitvah new val kritik razkriva globinske risk , ki jih je pustila za seboj Golobova vlada. Namesto obljubljenega preboja in jasne vision so podatki pokazali rekordne proračunske primanjkljaje, rapid rast javnega dolga in gospodarsko stagnacijo. Z gospodarskega vidika država ni bila v razsulu, ko je Golob prevzel oblast – ravno nasprotno: gospodarstvo je še vedno raslo, javni dolg pa se je zmanjševal. Toda v naslednjih letih se je slika dramatično spremenila.
Leta 2025 je bil budget deficit sektorja država skoraj trikrat večji kot leto prej: 1,749 milijarde evrov, kar ustreza 2,5 odstotka BDP-ja. To je najvišji deficit v mirnem času zadnjih desetletij. Ključni razlog ni bila zunanjost, temveč notranja politika – predvsem povečana public spending , novo plačni razporeditev, zimski regres in dodatna sredstva za zdravstvo. Fiskalni svet je že januarja 2026 opozoril, da gre za strukturni problem, ne začasni začasni premor.
Medtem se je public debt povečal z 38,9 milijarde evrov leta 2021 na 46,3 milijarde leta 2025. Samo v prvih treh mesecih 2026 je vlada dodatno zaposlila za 3,21 milijarde evrov, med drugim tudi z izdajo obveznic na Kitajskem trgu. Stroški interest payments so v mandatu dosegli skoraj 3,2 milijarde evrov – vsi ti denarji so odšli v financiranje preteklih expenditures , ne v nove investments ali razvoj.
Gospodarska rast je leta 2025 upadla na okoli en odstotek, medtem ko je kumulativna inflation dosegla 20 odstotkov. Podjetja opozarjajo na visoke cene energije, birokracijo in togo zakonodajo. GZS govori o »izgubljenih letih«, OZS pa zahteva less burden za mala podjetja. Brez strukturnih reform in jasne economic policy Slovenija tvega še večji razvojni zastoj.
Ekonomista Mojmir Mrak je jasen: »V situaciji polne zaposlenosti in ne krizne rasti dosegamo primanjkljaj, ki ni sprejemljiv.« Dr. Matej Lahovnik dodaja, da ukrepi niso bili pravočasni, zlasti pri energetski krizi. Prihodnja vlada bo morala ukrepati odločno – z fiscal discipline , davčnimi razbremenitvami in zmanjšanjem uteži. Kot pravi Blaž Cvar: »Po palici je čas za korenček.« Gospodarstvo potrebuje support , ne novih sankcij.
Kako lahko nekdo obljublja sustainability vzdržnost, a potem poveča dolg za 8 milijard v štirih letih? To ni načrt – to je crisis management upravljanje krize po fakturah.
Inflacija je hitting udarila vsakogar, a najbolj pravzaprav tiste z nizkimi dohodki. In kdo nosi stroške? Mi – prek taxes davkov in inflation inflacije.
Preberi še enkrat, kaj je napisano o letu 2022: gospodarstvo je raslo, dolg padal. Torej ni bilo chaos razsula. Zakaj potem toliko excuses izgovorov za neuspehe?
Ad-hoc ukrepi kot je zimski regres so short-term kratkoročni odziv, ne policy politika. Zdaj vidimo, kaj stanejo – debt dolg in manj prostora za naslednje generacije.
Zanimivo, da je bil energy crisis energetska kriza pričakovan, a niso bili pripravljeni niti razpisi, niti dolgoročni načrti. Kje je leadership vodenje?
Manj uteži, več prostora za rast – to je točno to, kar potrebujejo podjetniki. Zakaj je to toliko težko razumeti?