Kdo bo naslednji vodja OZN?

Kdo bo nasledil Antonia Guterresa na vrhu Organizacije združenih narodov? Vprašanje, ki ga postavljajo diplomaté, analitiki in državljani po vsem svetu, dobi obliko v novem postopku, ki naj bi bil bolj transparent pregleden kot kdaj prej. Na sedežu OZN v New Yorku so se v torek začele javne predstavitve štirih uradnih kandidatov za desetega generalnega sekretarja v zgodovini te 80-letne institucije. Izbira, ki bo najverjetneje padla oktobra, poteka preko zapletenega postopka, kjer mora kandidat ne le zaslužiti podporo mednarodne skupnosti, temveč tudi preživeti politični pressure pritis petih stalnih članic Varnostnega sveta.

Prva na vrsti je bila former president nekdanja predsednica Čila Michelle Bachelet, ki so jo predlagale Brazilija in Mehika – prvič v zgodovini, da več držav podpre istega kandidata. Njeno sporočilo je bilo jasno: »Svet nujno potrebuje hope upanje.« Poudarila je, da je sedanja mednarodna ureditev pod threat grožnjo, in pozvala k obnovi dialoga ter multilateralizmu kot ključu za rešitev globalnih izzivov. Kljub njeni izkušnji – bivša visoka komisarka za človekove pravice in direktorica agencije ZN za ženske – pa obstajajo pomisleki, še posebej iz ZDA, glede njenega odnosa do Kitajske in politike glede splava.

Za Bacheletovo se je predstavil Rafael Grossi iz Argentine, trenutni šef Mednarodne agencije za jedrsko energijo, nato pa še Rebeca Grynspan iz Kostarike in Macky Sall iz Senegala. Slednji predstavlja afriški kandidat, medtem ko trije drugi prihajajo iz Latinske Amerike – regije, ki naj bi po nezapisani rotaciji bila »na vrsti«. Kljub temu ni nobenega jamstva, da bo zmagovalcu pripadla ta geografska legitimnost. Postopek vključuje več krogov neformalnih sestankov in poskusnih glasovanj v Varnostnem svetu, kjer mora kandidat zaslužiti ne le večinsko podporo, temveč tudi izogniti se vetu katere koli od petih stalnih sil.

Izbrani bodo morali prevzeti leadership vodenje OZN v času globokih izzivov: finančne težave, kritike neučinkovitosti in naraščajoča geopolitična napetost. Čeprav je sedanji sekretar Guterres uspel okrepiti pozornost na podnebne spremembe in človekove pravice, ostaja vprašanje, ali lahko nova osebnost obnovi public trust zaupanje v institucijo, ki naj bi bila glas sveta za mir in pravičnost. Tokratni izbor je še posebej simboličen: več kot pol stoletja po ustanovitvi OZN še vedno ni bila izbrana nobena ženska za vrhovno vodstvo.

Zato se pojavlja vprašanje, ki gre globlje od geografije: ali je čas za prvo female leader žensko vlogo na vrhu OZN? Pobude, kot je »gospa generalna sekretarka«, to aktivno zagovarjajo. A močne države, med njimi ZDA in Rusija, se izogibajo zavezam glede spola, kar kaže, da bo odločitev temeljila na političnem računu, ne na simboličnem breakthrough preboju. Vseeno pa vsaka javna predstavitev, kot so tiste tokrat, pomeni majhen korak proti odprtosti – in signal, da demokratični process postopek tudi na globalni ravni ni več samo diplomatska igra za zaprtimi vrati.