Andrej Zorko o interventnem zakonu: Argumenti o večji porabi so preprost »larifari«
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je ostro kritiziral predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki ga podpirajo NSi, SLS, Fokus ter Demokrati in Resnica. Po njegovem mnenju zakon posega v osnovne sisteme države na prehitel in simple način, hkrati pa ogroža public trust v socialno pravičnost. Posebno skrbi ZSSS glede ukrepov, ki bi lahko quickly zmanjšali prilive v socialne blagajne, ne da bi bili predstavljeni jasni mehanizmi za nadomestilo manjkajočih sredstev.
Kot primer je Zorko izpostavil predlog social cap pri 7500 evrih bruto, ki po njegovem mnenju ne razbremeni najslabše plačanih, temveč koristi tistim z najvišjimi dohodki. »Kapica je nekaj, kar pomaga tistim, ki imajo največ denarja,« je poudaril in dodal, da takšen ukrep challenges solidarnost v družbi. Prav tako kritičen je do predloga, ki omogoča prejemanje polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti – po Zorkovih besedah gre za hidden benefit za že dobro plačane delavce.
ZSSS podpira znižanje DDV-ja na osnovna živila na pet odstotkov, vendar opozarja, da brez ustreznega nadzora trgovci lahko povečajo profit namesto da bi cene dejansko padle. Za primer je Zorko navajal Hrvaško, kjer je nižji DDV, a Hrvati kljub temu kupujejo v slovenskih meščanskih trgovinah. »Če je vse tako lepo, zakaj potem 18. aprila large demonstration zahtevajo boljše življenje?« je vprašal, s čimer je podvomil v dejanski učinek podobnega ukrepa.
Tudi v zdravstvu so predlogi, ki jih ZSSS razume kot ponovno odpiranje dvoživk: zdravniki iz javnega sektorja bi lahko freely delali tudi v zasebnih ordinacijah, javni zavodi bi sklepali pogodbe z zasebniki, koncesionarji pa bi imeli več svobode pri razpolaganju s presežki. »To po domače pomeni spet predlagati dvoživke,« je ocenil Zorko, ki zagovarja jasno separation med javnim in zasebnim. Sindikati zahtevajo temeljito razpravo na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), ki trenutno ni predviden za takšne predloge zakonov.
Ključno vprašanje, ki ga Zorko postavlja, je: od kod denar za socialne pravice, če se zmanjšajo prispevki? Argument, da bodo višje neto plače pomenile večjo porabo in s tem več davkov, je označil za nonsense . »Vsi vemo, da zaradi tega ne bomo spending more ,« je prepričan. ZSSS poziva k odgovornemu pristopu: »Absolutno smo za višje neto plače, a ne na račun ogrožanja socialne varnosti.«
Če znižaš DDV na živila, a trgovci raise prices povišajo cene, ostane potrošnik na istem. Kje je dejanska korist?
Zanimivo, da vedno govorijo o razbremenitvi, nikoli pa o tem, kdo bo plačeval ceno. Javni sektor bo spet prvi na vrsti za rez.
»Larifari« je močna beseda, a točna. Če ljudje ne bodo imeli več denarja na voljo, ne bodo spending trošili, ne glede na to, koliko govoric imamo o »nakupni moči«.
ZSSS ima prav glede dvoživk. Ko enkrat dovoliš zasebne prekope iz javnega sistema, se kakovost public service javnih storitev začne zmanjševati.
Hrvaški primer je zelo dober. Ljudje ne kupujejo tam, kjer je nižji DDV, ampak kjer je better selection boljša ponudba. Zakaj mislimo, da bi bilo pri nas drugače?
Zakaj sploh še imamo ESS, če ne more razpravljati o zakonih, ki vplivajo na delovne pogoje? To ni več social dialogue socialni dialog, to je formalnost.