Ples kot skupni jezik, ki ljudi povezuje
Vsako leto 29. aprila obeležimo international day plesa – dan, ko se po vsem svetu dvignejo roke, noge in srca v skupnem rhythm . Tudi v Ljubljani bodo ulice postale odprta stage , kjer bo ples dostopen vsem, ne glede na izkušnje ali starost. Festival Ples za vse, ki ga pripravlja Društvo za sodobni ples Slovenije, bo potekal na več lokacijah v mestu in ponudil pestro paleto izrazov: od contemporary dance in baleta do hiphopa, salse in ljudskih plesov.
Cilj dogodka, kot pravi umetniška vodja Teja Reba, je ustvariti prostor za open exchange med različnimi skupnostmi, institucijami in posamezniki. »Ples v svojem bistvu povezuje ljudi skozi zgodovino,« je poudarila, »zato smo zasnovali koncept, ki presega meje žanrov, generacij in družbenih navad.« Festival predstavlja tudi odziv na potrebo po večji public space za umetnost ter po vključevanju plesa v vsakdanje življenje mestnega environment .
Na ploščadi Moderne galerije, v parku pri pravoslavni cerkvi, na Cankarjevem trgu v Škofji Loki in drugod bodo nastopili tudi člani nevladnih organizacij, ljubiteljskih društev in profesionalni plesalci. Več kot sto udeležencev bo delovalo v duhu solidarity in ustvarjalnega sodelovanja. Posebna pozornost bo namenjena mednarodni premieri koreografije Sofie Mavragani Veličastno epsko mokro, ki bo nastopila v produkciji En-Knapa in DSPS – primer umetniškega expression , ki meji na izziv in improvizacijo.
Pomembno je tudi vedeti, da je initiative za ustanovitev mednarodnega dneva plesa izhajala iz ideje slovenskega plesalca Henrika Neubauerja leta 1982. Dan pade na rojstni dan Jean-Georgesa Noverra, utemeljitelja modernega baleta, kar dodaja dogodku globino in tradicijo. Festival tako ne slavi le gibanja, temveč tudi kulturno heritage in mednarodno povezanost prek umetnosti.
Organizatorji si želijo, da bi se movement razširilo po vsej Sloveniji. »V času napetosti in propada kulturnih okvirov je povezovanje prek plesa posebej pomembno,« pravi Reba. »To je način, da se soočimo z vsakdanjostjo, a hkrati ustvarimo trenutke skupne experience , ki presegajo besede.« Tako postane ples ne le umetnost, temveč tudi gesta enotnosti v mestnem jedru.
Zakaj pa ne bi vsak teden imeli en dan, ko bi se vsi zbrali in plesali? To bi bila prava public joy javnostna veselica.
Vidim, da je festival prost dostop, ampak kako rešijo logistics logistiko pri toliko ljudih na prostem?
Čudovito, da povezujejo starejše in mlade. To je pravi intergenerational bridge medgeneracijski most.
Neubauer – zanimiva osebnost. Že to, da je bil tudi doctor zdravnik, pokaže, kako povezani so umetnost in znanje.
Ples kot common language skupni jezik – to je točno prav. Nikoli nisem imela besed, pa sem se počutila razumljeno.
Vidi se, da je v ozadju resna cultural policy kulturna politika, ne le enodnevna akcija.
Ali bodo posneli nastope? Bi rada videla tisto epic wet epsko mokro koreografijo!
V mestu je vedno premalo prostora za umetnost. Tako akcijo bi morali repeat ponoviti vsaj štirikrat letno.