Kako vojna na Bližnjem vzhodu tresla evropsko gospodarstvo
Aprila je območje evra zaznalo hladen vdih gospodarskega upada – po 16 months brez upadanja dejavnosti se je gospodarstvo spet skrčilo. Ključni indikator, indeks nabavnih menedžerjev (PMI), je padel na 48,6 točke, daleč pod prag rasti, ki znaša 50 točk. Še marca je bil na 50,7, kar je pomenilo rahlo expansion vseh dejavnosti. Sedaj pa se pojavljajo prvi resnični zvonci nevarnosti. »Območje z evrom se zaradi vojne na Bližnjem vzhodu sooča z vse večjimi gospodarskimi challenges ,« je poudaril glavni ekonomist pri S&P Global Chris Williamson – in dodal, da konflikt pushed gospodarstvo v negativno smer ter obenem povečuje tlak na cene.
Še posebej trpi storitveni sektor, kjer je prišlo do najhujšega upada proizvodnje v več kot petih letih. Vrednost PMI-ja za ta sektor je znašala le 46,9 točke – jasen znak decline . Naproti temu se je dejavnost v predelovalnih industrija okrepila, a ne zaradi resničnega demand , temveč zaradi kopičenja zalog. Podjetja se namreč fear , da bodo cene surovin in energije še višje. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je ta rast zgolj iluzija stabilnosti – v ozadju se pripravlja neprijetna prebuda.
Negativni trendi niso omejeni le na en del Evrope – upad je opazen po vsem območju evra, tudi v dveh gospodarskih težakih: Nemčiji in Franciji. V Nemčiji, najpomembnejši trgovinski partnerici Slovenije, je sestavljeni PMI znašal le 48,3 točke, znatno manj kot pričakovanih 51,1. Medtem ko je proizvodni sektor še vedno v rjavi (51,2 točke), se je storitveni sector močno weakened . To kaže na globljo strukturno ranljivost, ki ni zgolj sezonska. Gospodarstvo se ne upočasnjuje – slows z nevarno hitrostjo.
V ospredju se sedaj postavlja vprašanje: kako bo reagirala Evropska centralna banka (ECB)? Pred nekaj meseci so bili vsi pogledi uprti v boj proti inflaciji, a sedaj ECB faces dilemo: če zviša obrestne mere, lahko dodatno zavre že ohlapljeno gospodarstvo; če jih ne zviša, pa inflacija postane neobvladljiva. »Nezavidljiva naloga,« je poudaril Williamson. Medtem analitiki increase stave, da bo ECB vseeno izvedla povišanje – tudi če bo to kot zdravilo, ki ubija tudi bolnika.
Ta napetost med stabilnostjo cen in gospodarsko rastjo ni nova, a nikoli ni bila tako akutna. ECB ne išče enostavnih odgovorov – išče manj slabih rešitev. V ozadju pa ostaja resnično vprašanje: ali bodo morebitna ukrepanja sploh effective , če temeljni vzroki inflacije niso denarni, temveč geopolitični in logistični. Za milijone delavcev in podjetij v evrskem območju pa se april ne zdi več kot prehodna faza – feels se kot začetek novega, negotovega obdobja.
Če se proizvodnja povečuje le zaradi kopičenja zalog, je to predzadnja postaja pred recesijo.
Zanimivo, kako vojna na Bližnjem vzhodu vpliva kar na naše lokalne cene in delovna mesta. Nikoli ne veš, kje se val začne.
ECB naj že končno preneha z speculation spekulacijami in izvede jasen premik. Ne moremo več živeti v tem režimu negotovosti.
48,6 točk – številka sama po sebi ni grozljiva, a smer je jasna: padec. In ni znakov, da bi se obrnil.
Zvišanje mer zaradi inflacije, ki jo povzročajo vojne in oskrbni verigi, je kot streljanje v lastne vrste. Kontraproduktivno.
Upam, da bodo ukrepi usmerjeni tudi k zaščiti ranljivih skupin, ne le k stabilizaciji trgov.
»Močan glavobol« za politike? Lepo rečeno. Verjetno imajo res headache glavobol, a mi imamo mogoče izgubo službe.