Vojaška poraba kot zdravilo? FT opozarja: Evropa se zavajajoče zanaša na orožje
Evropsko gospodarstvo, ki že nekaj časa zastaja, se sooča z novim izzivom: ali lahko military izdatki res rešijo economic težave? Britanski newspaper (FT) opozarja, da povečanje obrambnih spending morda ne bo imelo želenega učinka – pravzaprav bi lahko še poslabšalo stanje. Kljub temu Bruselj že dolgo predstavlja defense proračune kot »prepotreben fiskalni spodbudni ukrep«, kar je postalo tudi osnova za cilje Nata, ki želi, da države članice do leta 2032 porabijo pet odstotkov BDP za arms .
Ampak tu se začnejo težave. Analiza Mednarodnega denarnega sklada (IMF) kaže, da se vsak dolar, porabljen za vojsko, teoretično pretvori v en dolar gospodarske growth . A FT poudarja, da mnogi economist dvomijo v to številko – nekateri menijo, da je resnični učinek zgolj polovica ali celo nič. Še huje: ker večina evropskih držav imports orožje iz ZDA, denar za oborožitev pogosto zapusti evropsko gospodarstvo, namesto da bi ga okrepil. Tako naj bi se namesto notranjega spodbujanja ustvaril le dodaten debt .
In prav to je srž problema. IMF ugotavlja, da se ti izdatki financirajo predvsem prek loans , kar pomeni, da se v kratkoročnem povečujejo proračunski primanjkljaji. Za države z že visoko stopnjo dolgovanja in nizko rastjo je to nevaren path . Finančni analitiki opozarjajo, da bodo velika posojila le še povečala cost zadolževanja, namesto da bi spodbudila trajnostni razvoj. Poleg tega se v ozadju vleče tudi politična battle med EU in Natom o tem, kdo naj nadzoruje evropsko industry .
Medtem ko se vodilni evropski predstavniki soočajo z vprašanjem, od kod vzeti denar za nove obveznosti, se v ozadju odvija še ena bitka – za prihodnji proračun EU za obdobje 2028–2034. Evropska komisija je predlagala dvotrilijonski paket, razdeljen na tri dele: regional partnerstva, sklad za konkurenčnost in mednarodni razvojni sklad »Globalna Evropa«. A brez jasnega odgovora na vprašanje, kako bodo poplačani dolgovi iz časa pandemic , ostaja vprašljivo, ali ima Evropa dovolj fiskalnega zračja za nove ambicije – vojaške ali druge.
Če denar za weapons orožje gre v ZDA, potem to ni spodbuda za naše gospodarstvo, pač pa donacija.
Zanimivo, kako se vojaški izdatki štejejo kot rast, medtem ko socialna področja ne. Kdo določa te pravila?
Potrebujemo evropsko varnostno politiko, ki temelji na lastni technology tehnologiji, ne na uvozu iz tretjih držav.
Še ena runda zadolževanja pod pretvezo varnosti. Kdo bo enkrat plačal račun? Davkoplačevalec kot vedno.
Namesto orjaških vojaških proračunov bi raje vlagali v izobraževanje in zdravje.
Geopolitična napetost je resnična, a mora biti odziv pameten. Slepi povečevanje spending porabe ni rešitev.