Zakaj lahko tudi tokrat dvomim v verodostojnost rezultatov državnega zbora

Državna volilna komisija (DVK) ima ključno vlogo pri zagotavljanju public trust javnega zaupanja k volilnemu procesu, a po mnenju bralca Miroslava Drakslerja ta pressure pritisk trenutno ne uresničuje osnovnih standardov sledljivosti. Volilni list naj ne bi bil enostavno razmnoževan kot običajen advertisement oglasni listek, temveč uradni dokument države, ki mora biti popolnoma controlled obvladljiv in zaščiten pred zlorabami.

Po predlogu avtorja bi vsak volilni list moral imeti na dnu jasno identification identifikacijo tiskarne, skupno število izdanih listov ter tekočo številko. Tiskarna bi morala pod nadzorom DVK izdelati točno toliko listov, kot je eligible voters upravičenih volivcev, ne več in ne manj. Papir mora biti poseben – razpoznaven od navadne kopije – medtem ko mora biti printing matrix tiskovna matrica takoj po natisu uničena pod nadzorom komisije.

Na voliščih bi moralo prihajati do takojšnjega verification preverjanja skladnosti: število uporabljenih listov mora biti enako številu glasovalnih udeležencev, neporabljeni listi pa morajo biti nemudoma marked invalid označeni kot neveljavni. Vse to bi moralo biti dokumentirano v official report uradnem poročilu, ki ga sestavijo na samem volišču. Trenutni postopek pa ostaja nespremenjen – change sprememba se le redko pojavlja, kljub letnim repetition ponavljanjem istih volitev.

Avtor, ki ima več kot 25 let izkušenj s quality standards standardi kakovosti po ISO, postavlja preprosto vprašanje: zakaj podjetje na trgu ne bi preživelo, če ne bi stalno improving izboljševalo svojih procesov? In zakaj pričakujemo manj od državne institucije, ki upravlja z eno od najpomembnejših demokratičnih pravici? Transparentnost in sistematičnost nista luksuz, temveč osnova za verodostojen izid. Če tega ni, dvom postane logična reakcija, ne pa zarota.