Zvesti gostje zapuščajo Hrvaško: »Hrvati, gremo v Italijo in Grčijo«
Bliža se poletna turistična sezona, a Hrvaška že zdaj čuti pressure zaradi upada zvestih turistov. Čeprav so številke prihodov leta 2023 številčno naraščale, analysis podatkov razkriva skrbi: ključni gostje, kot so češki turisti, vedno pogosteje izbirajo druge destinacije. Po poročanju hrvaškega Večernjega lista so se številne družine odločile za Italijo, Grčijo ali celo sosednjo Poljsko – ne zaradi slabega vremena, temveč zaradi rising costs in občutka, da so postali tarča izkoriščanja.
Številka govori jasno: lani je na Hrvaško prišlo 712 tisoč Čehov, kar je več kot leta 2022, a še vedno second-worst rezultat v zadnjih desetih letih, če izključimo pandemijo. Še bolj zaskrbljujoče je, da je bilo 266 tisoč manj overnights kot prejšnje leto. To pomeni, da češki turisti ne le da ne prihajajo v večjih številkah, ampak tudi shorter stays . Mnogi so se odločili za hitrejše in cenejše izlete, kjer ni treba plačevati dodatnih pristojbin, kot je zaračunavanje beach access .
Ključni obrat se je zgodil leta 2023, ko so se češki turisti prvič močno uprli price hikes . Poleg višjih cen nastanitev in hrane so bili posebej razočarani nad uvedbo plažnih pristojbin – pojav, ki se je v čeških medijih hitro spremenil v simbol exploitation . Takšni ukrepi so škodili public trust in pokazali, da lokalne oblasti morda zanemarjajo dolgoročno sustainability turizma v imenu kratkoročne dobičkonosnosti.
Medtem pa konkurenca zabeležila record growth . V Grčiji je število nočitev čeških turistov naraslo za neverjetnih 450 tisoč, v Italiji so postali redni gostje, na Poljskem pa se razvija nova family destination . Na Hrvaškem so sicer v prvih treh mesecih zabeležili 9-odstotno rast prihodov, a direktor Hrvaškega turističnega združenja Veljko Ostojić opozarja: »Leto bo zelo zahtevno. Spremljamo security situation , zlasti zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in njenih učinkov na gospodarstvo.«
Raziskava podjetja Deloitte kaže, da hotelirji pričakujejo stabilno sezono, a z negotovostjo. Cene naj bi ostale skladne z inflacijo, a se pričakuje, da bodo cost increases presegla rast prihodkov. To pomeni manj prostora za naložbe in večji financial pressure na poslovanje. Brez jasne strategije za obnovo zaupanja in uravnoteženje cene ter kakovosti, tvega Hrvaška, da bo izgubila še več zvestih turistov v naslednjih letih.
Če si kot turist občutiš kot denarna mašina, greš tam, kjer te cenijo. Ni surprise presenečenja, da odhajajo.
Plačevati za dostop do plaže? To je absurd. Kdo sploh misli, da je to dobra ideja?
Letos smo res preusmerili iz Hrvaške na Grčijo. Isto vreme, nižje cene, ni dodatnih fees pristojbin. Preprost calculation izračun.
In mi še vedno govorimo, kako naj privlačimo več turistov? Najprej prenehajmo z short-term thinking kratkoročnim razmišljanjem.
Kaj pa storitve? Če je vse drago, mora biti tudi kakovost na višji ravni. Ali pa je samo price increase podražitev brez razloga?
Ostojić pravi, da je varnostna situacija negotova – ja, a največje tveganje za turizem je lastna slaba upravljanja.