Slovaška vložila tožbo proti EU zaradi prepovedi uvoza ruskega plina, blokira tudi sankcije proti Rusiji
Slovaška je uradno vložila lawsuit proti Evropski uniji pri Sodišču EU v Luksemburgu, ker naj bi nova uredba o prepovedi uvoza ruskega plina kršila temeljna načela pogodb. Predsednik vlade Robert Fico je poudaril, da uredba iz januarja 2026, ki zahteva ban uvoza ruske nafte in plina, v praksi uvede sankcijski režim – odločitev, ki po mnenju Slovaške zahteva soglasje vseh članic, ne le kvalificirane večine. Čeprav bi morala biti takšna odločitev soglasna, je bila sprejeta brez pravega consensus , in s tem, pravi Fico, ogrožena suverenost držav članic.
Slovaška trenutno uvaža plin prek južnega toka, znanega kot TurkStream, in lahko ta import nadaljuje do jeseni 2027. Ključni trenutek nastopi 1. novembra 2027, ko naj bi popolna prepoved stopila v veljavo. Vendar pa naftovod Družba, ki bi moral oskrbovati nekatere evropske države z rusko nafto, trenutno ne deluje. Dokler ni obnovljen, Slovaška ne namerava podpreti 20. paketa sanctions proti Rusiji – kar postavlja dodatni pritisk na odločanje v EU. Ta blockade ni zgolj gospodarska poteza, temveč jasen politični signal.
Fico je dodal, da je tožba pomemben precedent , ki bo odločil, ali bodo prihodnje sankcije v EU sprejete s soglasjem ali s kvalificirano večino. »Evropska komisija je izognila zahtevo po veto pravici, čeprav ve, da nekatere države nasprotujejo,« je poudaril. Po njegovem mnenju to ogroža zaupanje med članicami. Slovaška poleg tožbe zahteva tudi interim measures , saj postopek pri sodišču traja v povprečju od enega leta in pol do treh let. Brez takšnih ukrepov bi bila država prisiljena sprejeti ukrep, ki ga šteje za nezakonit.
Ta napetost med Brusljem in Bratislavo sega globlje: gre za vprašanje, kdo resnično odloča v EU. Fico trdi, da vlada izvaja sovereign in legitimno zunanjo politiko. »Verjamemo v Evropo, a jo želimo oblikovati, ne le sprejemati odločitve od zgoraj,« je dejal. Napovedana sodna odločitev bi lahko preoblikovala način, kako Unija upravlja zunanje affairs – ali kot združena sila ali kot zveza držav, ki spoštujejo medsebojno pravico do vetoja. Čeprav je Madžarska že vložila podobno tožbo, bo tudi ta primer močno vplival na prihodnjo dinamiko znotraj bloka.
To ni zgolj regionalni spor – ima širši impact na prihodnost evropske energijske politike in notranje ravnotežje. Če Sodišče podpre Slovaško, bo to pomenilo okrepitev državnega vpliva v EU pri zunanje-političnih vprašanjih. Če pa zavrne tožbo, bo to utrdilo vlogo Evropske komisije pri uvedbi sankcij prek večinskega glasovanja. V obeh primerih gre za prelomen trenutek, ki bo vplival tudi na druge države, ki občutijo pressure Bruslja. Vprašanje je: ali bodo države članice še naprej zares enake, ali pa se bo Unija premaknila proti centraliziranemu modelu?
Če že nismo enaki, zakaj potem še vedno govorimo o enakosti? Tožba je logična – če je to sankcija, mora biti unanimous enoglasna.
Kako pa naj nadomestimo ruski plin, če tega ne razširimo na vse? Pritisk na domačinje bo ogromen, če cene spike naraščajo.
Fico je edini, ki upa izzvati Bruselj. Večina se samo strinja. Kje je principle načelo?
Družba mora delovati, drugače ni pošteno. Ampak ali res upamo, da bo Rusija še naprej supply oskrbovala nas?
Tožba je pravna, blokada sankcij pa politična. Če ne bomo imeli jasnega response odziva, bo kaos.
Zanimivo, kako ena država lahko ustavi celoten process proces. Mogoče je to res demokracija.