Nianse akterjev po volitvah: tišina, špekulacije in strategije

Po volitvah se politični akterji v Sloveniji umikajo v tišino ali pa izbirajo nove načine komunikacije, kar ustvarja pressure pritisk na javno razpravo. Robert Golob, ki je pred volitvami redno nastopal v public debates javnih soočenjih, se sedaj izogiba novinarjem in sporočila objavlja izključno prek social media družbenih omrežij. Ta sprememba v communication style načinu komuniciranja ni sleherna – signalizira prehod v fazo intenzivnega koalicijskega pogajanja. Ključno sporočilo, ki ga je poslal po izvolitvi predsednika državnega zbora, je bilo jasno: naredili bodo vse, da onemogočijo vračanje na oblast Janeza Janše.

Ampak brez dodatnih pojasnil se porajajo speculations špekulacije, še posebej ob napovedi, da bo konec maja višje sodišče v Kopru odločalo o sodbi v zadevi Trenta. Obstaja pogled, da bi novo sojenje lahko spremenilo prvostopenjsko oprostilno sodbo v conviction obsodbo, s čimer bi se zaprla politična pot do mandatarstva. Čeprav so takšna rumors govorica pogosto brez trdnih dokazov, odražajo public concern javno zaskrbljenost nad nejasnostmi v odločilnih trenutkih. Golobov izogibanje medijem torej ne zmanjšuje napetosti – jo celo povečuje.

Medtem se v political discourse političnem diskurzu odraža tudi vprašanje Zorana Stevanovića, izvoljenega za predsednika državnega zbora. Njegova kriminalna preteklost je sprožila val medijske kritike, a ironično – isti komentatorji, ki so zdaj vzklikali ob njegovi izvolitvi, niso glasno protestirali, ko ga je Golob vabil v koalicijske pogovore. Ta dvojna merila razkrivata hypocrisy hipokrizijo, ki jo Golob izkorišča z strategic openness strategično odprto izjavo: ostaja odprt za sodelovanje z vsemi, tudi z nekdanjimi nasprotniki. S tem oblikuje narativ o reconciliation rekonciliaciji, ki ga morebiti približa tudi sporazumu s samim Janšo.

Na drugi strani Levica čedalje bolj izgublja public trust javno zaupanje zaradi zakona o dolgotrajni oskrbi. Minister Simon Maljevac je kritike dolgo zavračal z arogantnostjo, zdaj pa predlaga amandma, s katerim bi odpravili unfair treatment neenako obravnavo med uporabniki. A problem sega globlje: tretjina upravičenih do oskrbe na domu ni dobila odločbe, a že plačuje prispevke – kar pomeni, da dvakrat prevzamejo stroške. To stanje razkriva systemic failure sistemsko okvaro, ki zahteva ne le popravke, temveč tudi menjavo ključnih oseb.

Medtem v tujini navdušenje nad zmago Petra Magyarja v Madžarski ponuja zanimiv primerjalni okvir. Magyarjev obljubljeni legal state pravni red in ukini informativni program javne televizije, dokler ne bo sprejet nov zakon o medijih. Zanimivo: na Slovenskem že obstaja zakon o depolitizaciji javne televizije – a Magyar raje piše svojega. To vodi v vprašanje: ali bo tudi Golob izkoristil priložnost za resnično media reform medialno reformo, ali bo zadovoljen z manjšimi popravki?

Končno se postavlja vprašanje lokalne oblasti: ali se bo po 20 letih končalo vodstvo župana Zorana Jankovića v Ljubljani? Urška Klakočar Zupančič, ki do sedaj ni javno nasprotovala njegovim potezam, je na vprašanje o kandidaturi odgovorila: "nikoli ne reci nikoli". Ta ambiguous statement dvoumna izjava odraža politično negotovost, a tudi možnost, da bi se na valu public resentment javne nezadovoljstva znašla nova sila v mestni politiki.