Zaslužki šefov borznih družb naraščajo, lani menjava na samem vrhu lestvice
Zaslužki vodstev največjih borznih družb v Sloveniji so se tudi lani nadaljevali v growth , a z opaznimi razlikami med posameznimi podjetji. Medtem ko so nekateri šefi zabeležili močne povečevanja income , drugi so morali zbrati na manj. Izhajajoč iz revidiranih letnih report za leto 2025 je najbolje plačan vodja postal Blaž Brodnjak iz NLB-ja, ki je prvič prehitel dolgoletnega vodilnega Jožeta Colariča iz Krke.
Brodnjak je lani prejel skoraj 1,8 milijona evrov bruto, kar pomeni increase za 77 odstotkov v primerjavi z letom 2024. Ključni razlog za skok v earnings je bil variabilni del njegove plače, ki je poskočil z 241,1 tisoč evrov na več kot milijon evrov. Ta dodatek izhaja iz dolgoročnih finančnih instrumentov, ki so lani prvič zapadli za poslovna leta 2019 do 2021. S tem se je odprl tudi širši discussion o ustreznosti takšnih oblik nagrajevanja v javno trženih podjetjih.
V ozadju visokih plač pa ostaja market uspešnost. Vrednost delnice NLB-ja se je od leta 2023 do konca 2025 skoraj potrojila, lani pa je zabeležila rast za 43 odstotkov. Tudi pri drugih podjetjih, kot so Krka, Petrol in Zavarovalnica Triglav, so bile višje plače povezane z močnim performance delnic. Pri Krki je delnica lani pridobila 46 odstotkov, pri Petrolu kar 64 odstotkov. To kaže na sistem, kjer so executive pay tesno povezane z dolgoročnim razvojem vrednosti podjetja.
Ne vsi so imeli srečo. Pri Cinkarni Celje so zaradi zahtevnih tržnih pogojev zabeležili slabše rezultate, zato je bila tudi plača predsednika uprave Aleša Skoka nekoliko nižja kot leta 2024. Še bolj pomenljivo pa je, da je Skok lani sold večino svojih delnic – z 2.400 na le 50. Podjetje to pojasnjuje z »realizacijo donosa v zvezi z ročnostjo družinskih naložbenih ciljev«, a to dvomi povzroča o njegovem confidence v prihodnost podjetja.
Zanimivo je tudi primer Marka Jazbeca iz Pozavarovalnice Sava, katerega skupni prejemki so se lani znižali za dva odstotka, čeprav je delnica podjetja zabeležila rast za 66 odstotkov. To kaže, da variable pay plače ne sledi le trenutni tržni rasti, temveč tudi notranjim kriterijem uspešnosti. Hkrati je Jazbec povečal svoj delež v podjetju, kar kaže na long-term trust v njegovo strategijo, čeprav mu to trenutno ni prineslo višjega zaslužka.
1,8 milijona bruto za enega samega človeka? To je več kot zasluži tisoč rednih zaposlenih. Kje je fairness pravičnost v tem sistemu?
Če je NLB dobičkonosen in delnica raste, zakaj ne bi bil tudi vodja ustrezno nagrajen? Gre za market value tržno vrednost njegovega dela – ne za dobroto.
Opazila sem, da so neto zneski okoli 40 odstotkov bruto. To pomeni, da država pobere več kot polovico. Ali to še vedno spodbuja ljudi k visokim achievement dosežkom?
Ko prodajaš delnice, ko rastejo, to ni slab znak – morda si samo pameten naložbenik. Toda če si še vedno na čelu, bi moral imeti več belief verje v podjetje.
Variabilni del plače temelji na uspehu iz preteklih let? Potem pa ni več motivacijski, ampak zgolj reward nagradni mehanizem. Kje je incentive podbuda za prihodnje uspehe?
Delnica Krke po 244 evrov? In vseeno najdražja na borzi. Kako visoke so lahko expectations pričakovanja, preden pridemo do prevelike vrednotenja?