Fiskalni svet: Javne finance niso vzdržne brez ukrepov, potrebna je previdna fiskalna politika

Fiskalni svet je izdal jasen warning opozorilni signal: javne finance v Sloveniji se vse bolj oddaljujejo od cilja sustainability vzdržnosti. Po oceni sveta bo že letos cumulative kumulativno odstopanje neto javnofinančnih izdatkov preseglo meje, dovoljene po evropskih fiskalnih pravilih. Če se politike ne spremenijo, se lahko odstopanja do konca obdobja 2025–2028 celo podvojijo, kar bi pomenilo significant znatno večje primanjkljaje in višji javni dolg.

Po trenutnih načrtih bi javnofinančni primanjkljaj, ki je bil lani na ravni 2,5 odstotka BDP-ja, v letu 2028 dosegel 3,5 odstotka, namesto načrtovanih dobrih enih odstotka. Javni dolg pa bi se povišal na približno 66 odstotkov BDP-ja – za pet točk več, kot napoveduje srednjeročni načrt. To pomeni, da bi bil fiscal space fiskalni manevrski prostor za reagiranje na morebitne krize, kot so energetske šoke, zelo omejen. Že brez dodatnih ukrepov bi primanjkljaj dosegel pet odstotkov BDP-ja ob hujšem šoku.

V svetu opozarjajo, da je treba izogibati ukrepom, ki bi worsen še dodatno poslabšali stanje javnih financ. Vsak nov ukrep mora biti podprt z zanesljivimi finančnimi projections projekcijami, pomoč podjetjem in prebivalstvu pa mora biti bolj targeted ciljna in časovno omejena kot med prejšnjimi krizami. Zlasti se izogibati moramo širokim, dolgoročnim subvencijam brez jasnega gospodarskega učinka.

Poudarjajo tudi potrebo po povečani efficiency učinkovitosti javnih financ, še posebej pri investicijah. V časih stabilnosti je treba z ukrepi ustvariti dovolj prostora za reakcijo v krizah. Fiskalni svet je tudi ocenil predlog interventnega zakona iz tretjega političnega bloka in ugotovil, da bi brez kompenzacijskih ukrepov letno povečal primanjkljaj za 900 milijonov evrov – kar ustreza več kot eni percentage point odstotni točki BDP-ja.