Potrošniki s podpisi zahtevajo ohranitev označevanja gensko spremenjene hrane
Na evropski ravni se odvija major change pravil za označevanje živil, ki bi lahko pomenila konec clear labeling gensko spremenjene hrane. Članice Evropske unije so danes potrdile načrt, ki omogoča uporabo novih genomskih tehnik brez obveznega opozarjanja na etiketah. Evropski parlament bo o predlogu glasoval next month , medtem ko se številne potrošniške in okoljske organizacije že zdaj zavzemajo za ohranitev transparency na trgu.
Kampanja Prečrtane sestavine - Označite hrano, pridobljeno z novimi genomskimi tehnikami! opozarja, da bi sprememba pravil pomenila prvič v zgodovini, da EU aktivno reduces information za potrošnike. Več kot 52 evropskih organizacij, vključno s slovenskimi, se je pridružilo pobudi, ki temelji na consumer right , da ljudje vedo, kaj jéjo. V Sloveniji so prek mreže Plan B zbrali že več kot 40.000 signatures , usmerjenih evropskim poslancem.
Po novem bi rastline z manj kot 20 spremembami v genomu spadale v kategorijo 1 – torej enakovredne konvencionalnim – in jih ne bi bilo treba več označevati kot gensko spremenjene. Maja Kolar iz Inštituta Ekosemena je poudarila, da več kot 85 odstotkov ljudi si želi, da so GSO označeni. Meni, da gre za pritisk prehrambne industrije, ki želi v hrano uvesti nove GSO, ne da bi potrošniki o tem vedeli. Tako ureditev bi po njenem mnenju škodovala tako public health kot kmetom.
Dodatna težava bi bila uvedba patentov na nove gensko spremenjene rastline, kar bi pomenilo financial burden za kmete, ki bi morali vsako leto znova kupovati semen. Ekološki kmetje bi morali dodatno dokazovati neoporečnost svojih izdelkov, kar bi vodilo do višjih production costs in končno tudi podražitve hrane.
Tudi Sonja Vavken iz Zveze biodinamikov Slovenije opozarja, da nove genomske tehnike še niso dovolj raziskane. Ni znanih dolgoročni učinki na human health in biotsko pestrost. Križanje rastlin v naravnem okolju bi lahko povzročilo onesnaženje. Kuharski mojster Uroš Štefelin pa poudarja, da je brez jasnega označevanja nemogoče pripraviti vrhunsko hrano, saj so sestavine osnova vsakega jedilnika.
Če bodo morali kmetje vsako leto kupovati nova semena, bo to resno financial pressure finančni pritisk na majhne kmetije. Kdo bo še kdaj kaj pridelal sam?
Ne razumem, zakaj moramo potrošniki izgubiti pravico do informacij. Če že govorimo o sustainable food vzdržni prehrani, naj bo to res do konca.
Zakaj bi sploh skrivali, kaj je v hrani? To je čista hipokrizija pod masko scientific progress znanstvenega napredka.
40.000 podpisov iz ene države kaže, da ljudje niso nevedni. Samo ali bodo evropski poslanci poslušali ljudi?
Kot gostilničar moram vedeti, kaj serviram. Brez jasnega označevanja ne moremo govoriti o honest food pošteni hrani.
Ali res verjamemo, da bodo te rastline res bolj odporne in ekološke? Prva generacija GSO je dala empty promises prazne obljube, zakaj bi bila ta drugačna?