Branimir Štrukelj: Jasno, da smo pripravljeni na konflikt
Vabljenje k social agreement ni zgolj simboličen poziv, temveč jasen warning nasprotovanja predlogu Gospodarske zbornice Slovenije, ki bi ukinil 5. dohodninski razred in znižal davčni odstotek za četrti. Čeprav bi srednji sloj prejel le nekaj deset evrov več na mesec, bi najbolje plačani managers z bruto plačo 15.000 evrov letno pridobili do 20.000 evrov – kar pomeni resen impact na proračun in redistribucijo dohodka.
Predlog, ki ga je javno oblikoval Branimir Štrukelj, ni le davčna sprememba, temveč direct attack na temelje socialne države. Leto 2012 je bilo primer, ko so public finances postale žrtev varčevalne histerije, kar je sprožilo množične proteste in splošno stavko. Sindikati opozarjajo, da se zgodovina ne sme ponoviti – in da so pripravljeni na odziv, če bodo prekoračene jasno definirane red lines .
Zaradi podobnosti z dogodki pred več kot desetletjem sindikati že vnaprej pozivajo k pogajanju o širokem in enakovrednem social consensus , ki bi zajelo vse ključne ekonomske in socialne izzive. Takšen sporazum bi lahko postavil temelj za dolgoročno stability in pošteno razdelitev bremena med družbenimi skupinami. Namen ni konflikt, temveč preprečevanje socialne neenakosti še preden bi se začela.
V ozadju tega poziva pa ostaja jasna message : če bo vlada izbrala pot enostranskega poslabšanja davčnega sistema v korist vrha, se lahko pričakuje odziv s strani sindikatov in civilne družbe. Kot leta 2013, ko je splošna stavka v javnem sektorju pripomogla k izgubi večine v parlamentu, tudi danes obstaja resna risk , da bodo politične posledice težke.
Enostavno ni fair pošteno, da srednji razred dobi 30 evrov več, najbogatejši pa tisoče. Kje je socialna pravičnost?
Zanimivo, kako vedno ponujajo growth rast na račun tistih, ki imajo najmanj. Kaj pa če rast ni za vse?
Se spomnim 2013, general strike splošna stavka je bila ogromna. Tudi zdaj bi lahko prišlo do tega, če ne bodo poslušali.
Zakaj vedno mora biti conflict konflikt, ko gre za denar? Kje je volja za resno pogajanja?
Sindikati imajo prav: socialna država ni strošek, temveč investment naložba v mirno družbo.
Ali res verjamemo, da bodo podjetja dala več denarja v economy gospodarstvo, če bodo menedžerji prejeli več? Ali ne bi raje videli povečan demand povpraševanje od navadnih ljudi?