Afera desetletja: italijanski obveščevalci zbirali podatke za zasebne naročnike
V italijanskih obveščevalnih krogih se odvija crisis , ki jo novinarji že označujejo za najhujšo v zadnjem decade . Središče škandala je bivši visoki uradnik AISI, Giuseppe Del Deo, katerega očitajo ne le finančnim irregularities , ampak tudi temu, da je zasebnikom prodajal dostop do državnih security podatkov. Zgodba ni več samo o izgubljenih milijonih — gre za sistematično razgradnjo zaupanja v notranje varnostne strukture.
Preiskava, ki se je začela kot revizija public funds , je razkrila kompleksen omrežje povezanih podjetij, katerih poslovni model naj bi temeljil na insider information . Podjetje SIND, povezano z Del Deom, naj bi prejemalo podatke o tveganjih posameznih oseb ali podjetij in nato ponujalo »preventivne varnostne storitve« — kar na prvi pogled zveni kot zakonita dejavnost, a pri skriti source postane etična in pravna črna luknja.
Ključni vidik, ki ga tožilci obravnavajo kot breach državne varnosti, je nezakoniti dostop do policijskih in obveščevalnih baz. Če je Del Deo res sold access tretjim osebam, gre za direktne posledice za konkurenco na varnostnem trgu: podjetja, ki nimajo takšnih povezav, so bila na disadvantage . To zelo resno vpliva na tržno fairness .
Dodatni stebri preiskave vključujejo t.i. »cricca dei neri« — skupino poslovnežev, nekdanjih uradnikov in posrednikov, ki naj bi sistematično izkoriščali notranje networks za doseganje javnih naročil. Primer pogodbe za IT-vzdrževanje v višini 1,2 milijona evrov, podeljene podjetju brez ustreznih izkušenj, očitno kaže na favoritism in ne na konkurenčnost. Takšni postopki razbremenjujejo javni budget , a uničujejo zaupanje v institucije.
Čeprav škandal teče po italijanskih zaslonih kot kriminalna drama, ima globok economic impact . Če se bo izkazalo, da so podjetja pridobivala pogodbe prek zasebnih informacij in ne prek tržne competition , bo moral tržni sistem odgovoriti z močnejšimi oversight mehanizmi. Zdaj pa vprašanje ni samo kdo je kriv, temveč kako globoko sega corruption .
Če so prodajali data access dostop do podatkov, potem je celoten varnostni sektor pod vpražajem. Kako naj verjameš podjetju, ki trdi, da ti zagotavlja varnost, če ima morda notranje povezave?
1,2 milijona evrov za IT-vzdrževanje podjetju brez izkušenj? To ni samo waste izguba denarja, to je sistemski propad.
»Cricca dei neri« se sliši kot mafija, a gre za nekaj še slabšega — legalne podjetnike, ki zlorabljajo položaj pod pravno krinko.
Najbolj me moti, da so informacije uporabljali za ponujanje »storitev«. Kako ethical etično je to? Če veš, da bo nekdo tarča, in potem ponudiš varnost pred tem napadom?
To ni več le italijanski problem. Če imajo zasebniki dostop do obveščevalnih podatkov, je tudi EU na risk nevarnosti.
Zanimivo, kako enostavno se »preventivne storitve« spremenijo v blackmail šantirajoče ponudbe, če imaš dostop do občutljivih informacij.
Kdo bo odškodnoval državo, ko se bodo izgubljeni milijoni končno seštevali? Javni trust zaupanje se ne da meriti v evrih, a denar se lahko.
Prevečkrat slišimo »nekdanji visoki uradnik«. Morda je čas za strožje vetting preverjanje ljudi, ki imajo dostop do občutljivih sistemov.