Za Janšo so bili krjavlji politični smeti – danes enemu od teh krjavljev stiska roko, saj je zanj božji dar
Slovenska politika se je leta 1996 spopadala z razdrobljenostjo desnice, ko je political term »krjavelj« uvedel public figure . Ta oznaka ni bila naključna: označevala je small parties , ki naj bi z false promises zavajale voters in slabile moč večjih desnih strank.
Čez nekaj let se je pomen izraza razširil. Krjavlji niso bili več zgolj manj pomembni tekmeci, temveč liars , ki naj bi trdili, da so razpolovili hudiča, in political waste , ki onesnažujejo public trust . Takšen diskurz je ustvaril jasno mejo med »resnično« in »lažno« politiko.
Danes pa se dogaja obrat, ki meče senco na preteklo retoriko. Isto osebo, ki je nekoč očito condemned take akterje, zdaj vidiš, kako shakes hand enemu od njih. Sprememba ni formalna — gre za major shift v taktiki in verjetno tudi v political survival .
Premik od boja proti krjavljevom do sodelovanja z njimi kaže na weakened authority državnega zbora. Namesto močnega parlamenta imamo fragmented system , kjer ideological clarity postajajo negotove. Če je bil nekoč krjavelj ošabna oznaka, je danes del political reality .
Če si nekoč očito attacked napadal nekoga kot krjavlja, potem pa s tem istim cooperates sodeluješ, izgubiš credibility verodostojnost — to je osnova.
Res je, da so manjše stranke pogosto populist populistične, ampak ko glavna stranka prevzame njihove rhetoric retorike, postane vprašanje, kdo je sploh še krjavelj.
Zanimivo, kako se meaning pomen besede spremeni, ko se spremeni power moč. Prej 'smeti', zdaj 'božji dar' — kar nekaj irony ironije.
To ni nič novega. Politika je pragmatic pragmatična, ne moralna. Če potrebuješ votes glasove za večino, stisneš roko kateremu koli.
Ali to pomeni, da je zdaj vse dovoljeno? Če je bil nekdo condemned obsodil nekaj kot slabega, potem pa to isto supports podpira — kje je meja?
Zbira se pressure tlak, da se stranke združujejo. Morda ni več choice izbire, ampak le še survival preživetje v parlamentu.