Bratušek: Zakon bi moral biti imenovan: Več za bogate, nič za mlade in nič za povprečne
Na novinarski konferenci stranke Svoboda je Alenka Bratušek ostro kritizirala predlog intervention law za razvoj Slovenije, ki ga podpirajo NSi, SLS, Fokus, Resni.ca in Demokrati. Po njenem mnenju zakon ni resnično interventne narave, saj večina predlogov vsebuje long-term sistemske rešitve, ki bi morale biti urejene v drugih zakonih. Kot edina ukrepa, ki ju je poimenovala kot resnično nujna, sta znižanje DDV-ja za osnovno košarico in ukrepi v energetiki.
Bratušek je trdila, da bi zakon moral imeti naslov: Več za bogate, nič za mlade in nič za povprečnega državljana. Po njenih izračunih bodo dejanski stroški blizu milijarde evrov, kar je skoraj dvakrat več, kot predlagatelji trdijo. Posebej je opozorila na manjkajočih 230 milijonov evrov izpada v pokojninski blagajni, če bi upokojenci lahko hkrati delali in prejemali polno pokojnino.
Tamara Kozlovič je opozarjala, da zakon pomeni začetek systematic dismantling javnega zdravstvenega sistema. Po njenem mnenju odpira vrata tržnim izvajalcem pod pretvezo skrajšanja čakalnih vrst, kar ogroža public trust in povečuje tveganja za paciente. Stranka Svoboda odločno nasprotuje modelu, kjer si zdravljenje lahko privoščijo le najbogatejši.
Lucija Tacer Perlin je poudarila, da interventni zakon ogroža dosežke na področju stanovanjske politike, kot je investment cycle v javna najemna stanovanja – sto milijonov evrov letno. Opozorila je, da zakon zamikajo omejitev oddajanja stanovanj prek Airbnbja, kar kaže na wrong priorities . Cilj mora biti dostopnost in nižje najemnine za mlade, ne ugodnosti za lastnike turističnih nepremičnin.
Bratušek je dodala, da bo Svoboda konstruktivna, a very vocal opozicija, kadar gre za pravno državo, človekove pravice in javne sisteme. Poudarila je, da desne vlade pogosto delujejo v korist najbogatejših, medtem ko leve delujejo za ljudi. Vprašanje, kako bo vlada zapolnila nastalo budget gap , ostaja odprto – brez jasnega odgovora o morebitnih posegih v pokojnine, šolnine ali porodniške pravice.
Če res gre za več za bogate, potem je to jasen signal, da se nekaj zelo narobe odvija. Zakaj naj bi ordinary people povprečni državljani plačevali za to?
Zanimivo, kako vedno ponavljajo znižanje DDV-ja, a nikoli ne omenijo, kako to resnično vpliva na market prices tržne cene. Ali trgovine resnično prenašajo ugodnosti naprej?
Zdi se, da je to le political maneuver politika v korist interesov, ne pa rešitev za ljudi. Kje je socialna poštenost?
Jaz sem medicinska sestra in res ne vidim, kako bi ta zakon kaj spremenil za mene. Samo še večje workload obremenitve čakajo, brez višjih plač.
Amerikanizacija zdravstva? Ja, če to pomeni bankrotiranje pacientov, potem naj to ostane le v ZDA. Javno zdravstvo mora ostati dostopno vsem.
Kaj pa če je cilj res zmanjšati pritisk na proračun, a na račun tistih, ki ga najmanj občutijo? Zdi se kot economic logic ekonomska logika brez etike.
Če zakon res postavlja pod vprašaj gradnjo javnih stanovanj, potem je to popoln nasproti youth needs potrebam mladih. Kdo bo naslednji, ki ne bo mogel najti doma?