Interventni zakon po mnenju Svobode v škodo mladih in srednjega razreda
Vlada je predstavila t. i. tretji blok interventnega zakona, ki naj bi rešil gospodarske izzive, a po mnenju stranke Svoboda večina ukrepov dejansko škoduje young people in middle class . Poslanka Alenka Bratušek je poudarila, da so le trije ukrepi v pravi smeri: znižanje davka na dodano vrednost za osnovno košarico, zamejitev cen energentov in spremembe za samostojne podjetnike. Vse ostalo pa ogroža javne sisteme in povečuje inequality .
Bratušek je opozorila, da so finančne posledice zakona po oceni Svobode skoraj dvakrat višje kot trdijo predlagatelji – namesto navedenih 571 milijonov evrov bi država izgubila skoraj milijardo. Ključni razlog je izpad v pokojninski blagajni, če bodo upokojenci lahko delali in hkrati prejemali polno pokojnino. Poleg tega naj bi zamejitev cen elektrike in plina, ki jo predlaga vlada, že veljala od aprila, ne pa šele od julija, kot predvidevajo v zakonu.
Čeprav stranka Svoboda podpira davek na dodano vrednost za osnovno košarico, opozarja, da morajo biti hkrati omejene tudi trgovske marže, da ne bi prišlo do war profiteering . Pri samostojnih podjetnikih pa gre po njihovem mnenju za pravo smer, vendar le, če so zaščiteni mali obrtniki z nizkimi prihodki. Ne podpirajo pa ukrepov, ki bi lahko spodbujali tax avoidance .
Poslanka Tamara Kozlovič je zaskrbljena zaradi vpliva zakona na zdravstvo, ki po njenih besedah pomeni začetek privatization in "amerikanizacije" javnega sistema. Tržni izvajalci naj bi bili vpeljani pod zavesejo skrajšanja čakalnih vrst, v resnici pa bi to ogrozilo kakovost obravnav in povečalo odvisnost od zasebnih ponudnikov. Netransparentne prakse bi lahko povzročile tudi konflikte interesov.
Tudi v stanovanjskem sektorju zakon ni na strani mladih. Poslanka Lucija Tacer Perlin je opozorila, da bo omejitev kratkoročnega najema zamaknjena, kar pomeni, da imajo lastniki teh nepremičnin prednost pred mladimi, ki iščejo affordable rent . Stranka Svoboda poudarja, da je ključno tudi povečati število stanovanj prek javnih shem. Bratušek je na koncu opomnila na usodo davka na izplačane plače iz časa Janševe vlade, ki je pustil dolge posledice za javne finance.
Po oceni Svobode je osnovna razlika med levimi in desnimi vladami v tem, kdo jih ustvarja in koga služijo. Leve naj bi delovale za ljudi, izobraževanje in dolgotrajno oskrbo, desne pa za najbogatejše. Ta zakon po njihovem mnenju jasno spada v drugo kategorijo – public trust v državne institucije pa bi lahko resno utrpelo.
Tole bo res težko za mlade, ki že zdaj borajo z visokimi najemninami. Zakaj spet middle class srednji razred plačuje račun?
Amerikanizacija zdravstva? Užaljivo za Američane. Tam vsaj ima večina zavarovano oskrbo. Tu bomo imeli samo še tiste, ki lahko plačajo.
Če res pride do privatization privatizacije zdravstva, pozabi na čakalne vrste – čaka nas čakalna lista za plačilo.
Zanimivo, kako vedno govorijo o 'reševanju problemov', a na koncu vedno pridemo do inequality neenakosti. Kdo dobi, kdo izgubi – odgovor je vedno enak.
Zmanjšanje davka na osnovno košarico se sliši dobro, a če trgovci ne znižajo cen, samo dobi več denarja. Potrebujemo price control nadzor cen.
In še enkrat – zakaj mora young people mladi vedno plačevati za politiko najbogatejših?
Ne vidim nič narobe pri tem, da upokojenci delajo. Ampak če država izgubi 230 milijonov, mora to nekdo nadomestiti. Kdo?
Če se res začnejo spodbujati tax avoidance davčni obvodi, bo moral preostanek družbe še bolj prispevati. Kako pošteno.