Na robu razsipanja: Kako rast pregreva proračun
growth slovenskega gospodarstva je padla s record 8,1 odstotka leta 2021 na komaj 0,9 odstotka leta 2025 — padec, ki simbolizira prehod iz kriznega preteklostnega uspeha v sedanjo finančno negotovost. Medtem ko je Slovenija po pandemic sijala kot winner v EU, jo je vlada Roberta Goloba po mnenju kritikov pripeljala na rob fiskalne vzdržnosti. spending politika, ki spodbuja tekočo porabo, namesto strukturnih reforms , je postala gonilna sila, ki podpira kratkoročne dobičke na račun dolgoročne stabilnosti.
Javni primanjkljaj je leta 2025 dosegel 1,749 milijarde evrov, kar predstavlja 2,5 odstotka BDP — več kot dvakrat toliko kot leto prej. Vlada napoveduje še večji primanjkljaj leta 2026: 2,1 milijarde evrov (2,9 odstotka BDP). Že v prvem quarter pa je država porabila 13 odstotkov več, medtem ko so prihodki naraščali le za 7 odstotkov. Fiskalni svet opozarja: gre za sistematično poslabšanje, ki ni posledica zunanjih šokov, temveč domačih političnih odločitev. explosive rast plač v javnem sektorju — lani za 14 odstotkov, letos še za 11,8 — ustvarja trajne finančne obveznosti, ki jih bo težko zmanjšati brez politične volje.
Dodaten pritisk prihaja iz več smeri: državni dolg se je v mandatu Golobove vlade povečal za več kot 8 milijard evrov, obrestne obveznosti pa naraščajo. borrowing poteka tudi na kitajskem trgu — prvič v zgodovini. Manjka preglednost: ministrstvo za finance ne odgovarja na vprašanja o neporavnanih obveznostih iz leta 2024, ki so bile prenesene v 2025 in dodatno obremenile proračun. Obveznosti, ki jih država ne poravnava, segajo v stotine milijonov, posledično pa tudi občine in šole ne morejo plačevati svojih suppliers . delayed plačila kršijo zakonski 30-dnevni rok, vendar nadzor še ni sprožil opozoril.
Na vodoravni liniji čakajo še nepredvidene pasti. corporate poračuni za dobičke pravnih oseb bodo znani šele maja ali celo septembra, enako velja za dohodninska doplačila oziroma vračila posameznikom. election izjave o visokih podjetniških dobičkih so temeljile na borznih podatkih, ki ne odražajo resničnega stanja večine slovenskih podjetij. impact vpliv teh poračunov na proračun bo znani šele pozneje, a lahko bistveno vpliva na finančno sliko države. cycle proticyklične varčevalne politike v slabih časih, vlada pospešeno troši — klasičen primer procikličnega upravljanja, ki ogroža prihodnje generacije.
14-odstotna rast plač v javnem sektorju letos? To ni trajnostno, to je politična nakupovalna turneja.
Naša občina že tri mesece čaka na plačilo od države. Zdaj moramo mi zavrniti račune za gradbena dela.
Vlada govori o rasti, a v resnici raste le debt dolg. Kdo bo to splacljeval? Naše otroke.
Fiskalni svet že januarja opozarja na strukturno slabše stanje. Zakaj nihče ni poslušal? warning Opozorilo je bilo jasno.
Kitajska kot zadolževalec? To ni več igranje na varno. Kako globoko smo že padli?
Kdaj bomo končno videli zaključni račun za 2025? Brez tega ni odgovornosti.
Mogoče so nekateri ukrepi bili potrebni za socialno stabilnost. A dolgoročno moramo nazaj k racionalnemu proračunu.
Govorijo o dobičkih, a večina podjetij letos težko preživlja. reality Resničnost je drugačna od borznih grafov.