Niso neumni, ampak verjamejo

V politiki so promise obljube pogosto več kot le besede – za nekatere so signal hope nade, za druge pa znak naivety naivnosti. Sabina Senčar iz Resnice trdi, da njeni volivci niso "neumni", kot jih imenujejo nasprotniki, in da bodo dobili tisto, kar jim je bilo obljubljeno. Njena confidence zaupanje temelji na veri, da lahko Resnica skupaj z SDS-om drži predvolilne commitments zaveze in vodi državo v boljšo prihodnost.

Vendar ostaja vprašanje: kako se politiki, ki so dolgo delovali v self-interest lastnem interesu, nenadoma spremenijo v branilce public good javnega dobra? Kako je mogoč takšen obračun? Kritiki opozarjajo, da tisti, ki so v preteklosti prodajali politične pledges obljube ali prosili tujce za pomoč pri volitvah, redko izpolnijo svoja claims trditve po prihodu na oblast.

Posamezni podporniki SDS-ja te dvome zavračajo. Eden izmed njih, ki ima srednješolsko izobrazbo, ni hotel verjeti, da stranka resno misli privatizirati zdravstvo – kar bi pomenilo razgradnjo public healthcare javnega zdravstva. Njegovo razumevanje političnih statements izjav je selektivno: vsak podpornik jih lahko tolmači po svoje. V tem prostoru nejasnosti belief verovanje postane močnejše od dejstev.

Ampak nekateri državljani se ne zanašajo na čudeže. Kot pravi angleški pregovor, »fool's pleasure veselje za bedaka« nastane, ko nekritično accept sprejmemo politične obljube. Majda Koren iz Ljubljane opozarja: če volk en dan ne poje ovce, še ne pomeni, da ni več volk. Verjeti v transformation spreobrnitev je lepo, a caution previdnost ostaja pametna odločitev.