Slovenija prejela novi obrok 230 milijonov evrov evropskih sredstev za okrevanje
Slovenija je prejela new payment v višini 230,69 milijona evrov iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. Evropska komisija je odobrila sredstva po oceni, da je država uspešno izpolnila 16 povezanih milestones in ciljev, med katerimi sta bila učinkovita uveljavitev sprememb v pokojninski zakonodaji in prilagoditev zakonodaje za resilient zdravstveni sistem. Ta korak pomeni dodatno potrditev zaupanja v državno izvajanje in finančno disciplino.
Skupni prejem sredstev za okrevanje se je s tem povečal na 1,77 milijarde evrov, kar predstavlja 83 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev. Več kot polovica teh – 1,3 milijarde evrov – so nepovratna sredstva, preostalo pa so posojila. Do sedaj je uradno izpolnjenih 107 ciljev, dodatnih 15 pa je v pregledu v Bruslju. Napredek kaže, da Slovenija ostaja ena najbolj učinkovitih držav članic pri koriščenju teh sredstev.
Ministrstva bodo sredstva usmerila v odprte investments , pri čemer je več kot 500 od skupno približno 1400 projektov že zaključenih. Kot je poudaril direktor Urada RS za okrevanje in odpornost Josip Mihalic, ti projekti dajejo vidne results in dokazujejo uspešno izvajanje ciljev. Država mora še poročati o 59 dodatnih mejnikih, predvsem v zadnjih fazah nepovratnih in posojilnih obrokov.
Zadnji zahtevek za plačilo bo Slovenija lahko poslala do 30. septembra, izplačilo pa pričakuje do konca leta. Ključen pogoj je, da država ne razveljavi reforms , ki so bile osnova za prejšnja izplačila. Državna sekretarka Saša Jazbec je opozorila, da bi Evropska komisija v takem primeru lahko sorazmerno zmanjšala končni obrok. To pomeni, da je compliance s pogodbenimi obveznostmi ključna do konca procesa.
Na dolgi rok pa se pripravlja tudi institucionalna change : pristop, ki povezuje izplačila s konkretnimi rezultati, kot je bil uporabljen pri mehanizmu za okrevanje, bo najverjetneje vključen tudi v naslednji večletni finančni okvir EU 2028–2034. To pomeni, da bodo države članice morale svoje strateške dokumente uskladiti z recommendations evropskega semestra, kar dodatno povečuje pritisk na strukturne reforme.
230 milijonov je seveda dobro, ampak kje so ti tangible results opipljivi rezultati za navadnega državljana? Še vedno čakam, da se kaj spremeni v javnem prevozu.
Zanimivo, kako compliance skladnost s pogoji postaja stalna tema. To ni več le začasna kriza, temveč nov model nadzora – poslovni svet mora to sprejeti kot dolgoročno realnost.
In še vedno ni jasno, koliko teh sredstev gre dejansko v innovation inovacije, a ne samo v popravljanje cest. Kje so podjetja v vseh teh projektih?
Slovenija med najboljšimi? Ja, ampak samo zato, ker ostale države lagajo še bolj. Ne pretiravajmo s success uspehom.
Če bi vse države morale repay loans odplačevati posojila, bi morda bolj premislile o tem, kaj finančijo. Trenutno je vse preveč enosmerno.
Pomemben signal za investor confidence zaupanje vložkov: ko Evropa vidi, da sredstva niso razmetavana, se odpirajo vrata za prihodnje mehanizme.
Kako dolgo še bomo dependent odvisni od takšnih evropskih pogojev? Je to pomoč ali počasna izguba suverenosti?