Zakon proti krizi ali darilo bogatim?

V market tržnem prostoru polnem concern skrbi zaradi visoke inflacije in geopolitične negotovosti, je bila objavljena zgodba o novem interventnem zakonu, ki naj bi razbremenil gospodinjstva in podjetništvo. Predlog, ki izvira iz strank NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca, vključuje vrsto ukrepov – od price znižanja DDV-ja na osnovna food živila do sprememb v davčnem načrtu za najemodajalce in samostojne podjetnike. Delodajalske organizacije kot OZS in Gospodarska zbornica pozdravljajo zakon kot response nujen korak, ki vrača trust zaupanje v slovensko gospodarstvo po letih obremenitev.

Po besedah predsednika OZS Blaža Cvara gre za zakon, ki change obrača smer – ne da več, ampak vrača. decision Odločitev za znižanje davkov na življenjsko pomembne dobrine naj bi neposredno impact vplivala na kozarce državljanov. V OZS poudarjajo, da znižanje DDV-ja na električno energijo ali živila ne sme biti zgolj začasna rešitev. Podpirajo tudi support pomoč za samostojne podjetnike, uvedbo mikro s.p. in možnost, da upokojenci ostanejo active aktivni na trgu dela – kar naj bi pomagalo pri ohranjanju izkušenj in preprečevanju odliva kapitala.

Toda ne vsi vidijo v predlogu rešitev. Levica in državni sekretar Dan Juvan ga označujeta kot plan načrt, ki koristi le najbogatejšim. Znižanje dohodnine z 25 na 15 odstotkov pri najemu naj bi po Juvanovem izračunu enemu lastniku 10 stanovanj letno dodalo 12.000 evrov income neto. Podobno kritičen je do razvojne kapice pri 7500 evrih bruto, ki naj bi koristila zgolj odstotku rich bogatih. 'Veselijo se lahko samo tisti, ki imajo dovolj stanovanj,' je poudaril, 'ne pa tisti, ki si težko privoščijo najemnino.' Po njegovem mnenju trgovci profit pridejo do dobička, medtem ko potrošniki ne čutijo učinka – primer Hrvaške naj bi to dokazoval.

Finančni učinki predloga so postali središče razprave. Državni sekretar Igor Feketija opozarja, da bi socialna kapica letno cost stala proračunu 140 milijonov evrov, polna pokojnina pri nadaljevanju dela pa dodatnih 180 milijonov – skupaj več kot milijardo evrov manj v državnih funds financah. Minister za finance Klemen Boštjančič trdi, da je predlog neizvedljiv, ker ne vsebuje jasnega načina pokritja izpadov. Brez update posodobitve prihodkov ali rezov drugje, gre po njegovem za risk nevarnost za javne storitve – in za darilo kapitalu, ne ljudem.